Vmesno poročilo od 21. do 26. januarja
milan, nedelja, 27. januar 2008 Depeša
Politični direktor zunanjega ministrstva Mitja Drobnič je na božičnem sestanku s predstavniki ameriške administracije v Washingtonu izvedel, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije v času predsedovanja EU. Daniel Fried, ki kot pomočnik ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice skrbi za evropske zadeve, je Sloveniji naročil, naj samostojno Kosovo prizna prva, je poročal Dnevnik, ki je dobil depešo s tega sestanka. Na zunanjem ministrstvu so zaradi te objave odredili interno preiskavo, poostrili računalniški sistem glede dostopa do informacij in v Ljubljano poklicali veleposlanika v ZDA Samuela Žbogarja. S curljanjem zaupnih dokumentov pa nimajo težav le v Mladiki, temveč tudi na Dnevniku, saj se je depeša hkrati pojavila še v beograjski Politiki. Ampak na Kopitarjevi vsaj ne potrebujejo preiskave, da bi ugotovili, kdo je srbskim kolegom povedal za depešo. Še najbolj miren je premier Janez Janša, ki je odločno zatrdil, da Sloveniji ‘nihče ne diktira, kako naj vodi EU’. Jasno, da ne. Kakšen prijateljski nasvet pa vselej prav pride.
Napredek
Janeza Janša je bil optimističen tudi po sestanku s predstavniki parlamentarnih strank o vojnih zakonih, na katerem je opazil, da so ‘naredili korak naprej’. Enako tudi predsednik SD Borut Pahor in podpredsednica SLS Irena Majcen, medtem ko opozicija ni videla bistvenega napredka. Tako zadovoljni bodo počakali do takrat, ko bodo z obžalovanjem ugotovili, da je propadel še zadnji poskus za dogovor v tem mandatu.
Nergača
Predsednik DeSUS Karl Erjavec in predsednik SLS Bojan Šrot sta Janezu Janši predlagala takojšnji sestanek koalicije, na katerem bi skušali poenotiti stališča vladne koalicije do privatizacije Zavarovalnice Triglav in prodaje Telekoma Slovenije. Premier jima je iz Spodnje Idrije sporočil, da lahko sestanek koalicije zahteva kdor koli iz kakršnega koli razloga. Če tega ne bi razumela, jima je še priporočil, naj s svojimi izjavami ne razpihujeta že tako vročih razmer na slovenski borzi.
Matilda
Državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je potreboval dober teden, da je spoznal, kakšno moč imajo izrečene besede na televiziji. Ministrica Cotmanova pa nekaj manj, da je spoznala, koliko je vredna njena obramba. Vlada je na njegovo mesto takoj imenovala Romano Tomc, sekretarjev ‘odstop’ pa med parlamentarnimi strankami obžalujejo le v matični Novi Sloveniji. Štrovs si je izgon z ministrstva prislužil z izjavo, da so ‘upokojenci najbolj varni od vseh in da je vse, kar jih ogroža - Matilda’.
Referendum
Člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko so podprli zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, zanj ni glasoval le Bogdan Barovič. Zdi se mu, da poslanci v tem primeru ne morejo odločati v imenu dveh milijonov Slovencev. Zato so slovenski nacionalisti sestavili predlog referendumskega vprašanja: ‘Ali ste za to, da Republika Slovenija ratificira Lizbonsko pogodbo, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti?’ O usodi referenduma bodo poslanci odločali pred razpravo in glasovanjem o ratifikaciji na seji parlamenta v tem tednu.
Inštruktaža
Slovenski škofje so se iz Vatikana vrnili s smernicami za delovanje cerkve na Slovenskem. Tam so izvedeli, da je zdaj njihov temeljni izziv sodobna sekularizacija, ki je menda še zahrbtnejša od marksistične, ali kot pravi njegova prevzvišenost kardinal Franc Rode: ‘Nenasitno hlastanje za gmotnimi dobrinami, upadanje števila rojstev, rahlo zmanjševanje cerkvenega obiska, vse manjše zanimanje mladih za duhovniški in redovniški poklic. Temu moramo dodati še krizo družine, nespoštovanje spočetega življenja, visoko število samomorov in raznovrstne odvisnosti, ki so nam znane.’ Poleg tega je obdobje zločinov in nezvestobe, ki vse bolj prodira v narodovo zavest kot čas nasilja in smrti, v nas pustilo ‘ponižujoče sledove, ki jih moramo čim prej izbrisati iz našega mišljenja in ravnanja.’ Medtem je Družina objavila finančna poročila slovenskih škofij za leto 2006, iz katerih je mogoče razbrati, kako trda prede cerkvi pri nas. Za suho skorjo kruha imajo le v mariborski škofiji, ki z 11 milijoni evrov za triinpolkrat prekaša ljubljansko.
Objavljeno pod slovenija |
|
|





ni odzivov na “Vmesno poročilo od 21. do 26. januarja”
Please Wait
odziv na članek