Okoljevarstvene organizacije so zadovoljne, industrija protestira
darja, sobota, 26. januar 2008Jose Manuel Barroso, predsednik evropske komisije, je povedal, da bo državljane EU uresničitev ciljev iz podnebno-energetskega paketa, ki ga je objavila evropska komisija, stala tri evre na teden. Neelie Kroes, evropska komisarka za konkurenčnost, je poudarila, da je cena v višini 0,5 odstotka BDP v EU razumna in ne bo ogrozila konkurenčnosti industrije, “saj so nekateri karteli lani stali veliko več”, predlagani cilji po njenih besedah niso le strošek, tudi priložnost za inovacije, razvoj zelenih tehnologij in zelenih proizvodov. Okoljske nevladne organizacije so v glavnem zadovoljne, v Greenpeace ocenjujejo, da je korak v pravo smer. Industrijska podjetja pa opozarjajo, da jih bo zahtevano zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz naprav, ki so vključene v evropski sistem trgovanja trgovanja z emisijami (ETS), za 21 odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005 ob ceni za tono izpustov vsaj 30 evrov stalo 22 milijard evrov letno.
Vse študije kažejo, da je realni potencial za zmanjšanje izpustov iz naprav, ki so vključene v ETS, le v elektrogospodarstvu, ugotavlja izvedenec evropskega centra za politične študije (CEPS) Christian Egenhofer. Mednarodna agencija za energijo pa je hkrati ocenila, da bo treba do leta 2030 v Evropi za pokritje potreb po električni energiji dograditi nove elektrarne z močjo 650 gigavatov, kar je malo več kot jih električno energijo pridobiva zdaj. V tem času bo tudi treba nadomestiti dve tretjini sedanjih termoelektrarn na premog in plin.
But all studies show that the real mitigation potential under the ETS lies with the power sector. The International Energy Agency in Paris has identified a need of over 650 gigawatts of new capacity in Europe between now and 2030, which is a bit more than current installed capacity in Europe. Two-thirds of the existing thermal power plants (i.e. coal and gas) will need to be replaced in that period. This clearly demonstrates that the key for meeting EU and global climate change target is first-off to shift investment patterns towards low-carbon technologies in the power sector. Economists tell us that auctioning in the power sector will accelerate this shift.
Industrijska podjetja opozarjajo, da bodo poleg stroškov zaradi zmanjšanja izpustov morala plačevati tudi več za električno energijo. Nemci pravijo, da bodo njihove termoelektrarne leta 2013 predvidoma spustile v ozračje 300 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar jih bo stalo devet milijard evrov. Do leta 2020 naj bi se ti stroški dvignili na 66 milijard evrov in evropska komisija v predlogu nima nikakršne klavzule, da teh stroškov elektropodjetja ne bodo smela preprosto prenesti na potrošnike, ki pa so tudi gospodinjstva. Industrijska združenja nasprotujejo tudi predlogu, da bi kupone kupovala na dražbah, “saj jih bodo ponudniki lahko prosto dražili in njihova cena bo zaradi tega po nepotrebnem višja”.
Proizvajalci kemikalij, aluminija in avtomobilov so že napovedali, da bodo poskušali izposlovati zase ugodnejše rešitve. Med najglasnejšimi prihajajo iz Nemčije, čeprav je njihova kanclerka Angela Merkel marca lani kot predsedujoča EU vztrajala, da mora EU do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečati delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov in za 20 odstotkov povečati energetsko učinkovitost ter tako postati vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam.
Merklova je bila takrat doma videti nepremagljiva, priljubljenost ji je rasla. V prihodnjih mesecih ima pred seboj pomembne deželne volitve, kjer kandidatom iz njene stranke ne kaže najbolje. Lani v jeseni je stopila v drugo polovico svojega kanclerskega mandata, zato bo za stališča velikih industrijskih podjetij bolj dojemljiva, kot je bila do zdaj, čeprav Nemcem predlogi komisije obetajo tudi precejšnje koristi. Njihova industrija je vodilna na svetu pri razvoju tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije, ampak kemijska, avtomobilska in druga podobna podjetja pač zaposlujejo več ljudi in imajo pomembnejšo vlogo v nemškem gospodarstvu.
Pritožujejo se tudi Avstrijci, ki so prepričani, da je evropska komisija pri delitvi obveznosti premalo upoštevala, da že več kot 20 odstotkov energije pridobijo iz obnovljivih virov (povprečje v EU je 8,5 odstotka). Bolj zadovoljni so Francozi, saj je komisija jedrsko energijo uvrstila med nizkoogljične vire in na ta račun mora Francija delež obnovljivih virov energije povečati manj, kot bi morala, če tega odpustka ne bi dobila. Predsednik Nicolas Sarkozy, ki bo v drugi polovici letošnjega leta, ko naj bi bila sprejeta končan odločitev o predlogih, ki jih je predstavila evropska komisija, predsedoval svetu EU, od tega gotovo ne bo odstopil. Prej bo za svoje “nacionalne šampione” izposloval še kakšno dodatno ugodnost.
Pritožb -s strani držav članic in industrije - bi bilo vsekakor manj, če ne bi zanemarjali tretjega cilja - povečanja energetske učinkovitosti. Da bo ob bolj varčni rabi rast porabe energije manjša in bo zaradi tega treba dograditi manj novih elektrarn iz obnovljivih virov in manj zmanjšati izpuste, bodo pristojni ministri iz držav članic, poslanci evropskega parlamenta in tudi lobisti med pogajanji o predlogu evropske komisije vsaj od komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa gotovo še veliko krat slišali. Zanj je povečanje energetske učinkovitosti najpomembnejši cilj. Slovenija pa je lani oktobra že dobila opomin, ker ni pravočasno pripravila akcijskega načrta, kako bo povečala energetsko učinkovitost.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | 
| 
|
če prav razumem, bomo sedaj še bolj kutili biomaso in v nekaj letih do zadnjega posekali vse slovenske gozdove. pri tem bomo trdili, da nismo izpustili v zrak nič ogljikovega dioksida (no, drevo je raslo sto let, nobenega novega nikoli ne zasadimo, da bi opravljalo fotosintezo, vlažilo ozračje in nižalo temperaturo ter čitilo delce iz atmosfere, asfalt je po gozdnih poteh, da šleperji lahko spravljajo les,…), ozračje pa je slpoh vse bolj čisto (naj vsak funkcionar v prvi vrsti minister Podobnik prepešači pozimi deželico, ki se dobesedndo utaplja v dimu iz dimnikov kurišč na biomaso in smo nazaj v časih pred prvo vojno, samo da je danes gospodinjstev stokrat več)… greenpeace in politika, ne veš kje je bolj pomanjkanje zdrave pameti.
ti pa si pameten; predvidevam, da kuriš ‘okoljevarstveno’ na kurilno olje…. če se v zimskih mesecih sprehodiš skozi naselje, zares lahko občuduješ vonj po žveplu, kajne??
Kakorkoli, sam sem mnenja, da je biomasa čisto v redu, če jo uporabljamo do zdrave meje tj., da porabimo toliko, kolikor je naravnega prirastka. Ne smemo pozabiti, da odmrlo drevo, če ga ne pokurimo, z gnitjem ravno tako odda ves CO2, ki ga je absorbiral iz zraka. Treba je gledati širše in videti cel gozd ne pa enega drevesa. Mi grejo pa zelo na živce ljudje, ki kar pavšalno nekaj udrihajo čez stvari o katerih se jim ne sanja. Tule je bil en klasični primer.
No, andrej - povedal si lepo: treba je pogledati gozd in ne samo drevo. Ampak, kam pa si obrnil gnev? Posekaj drevo praviš (v sedem milijard preštetih ljudi na planetu), ker bo gnitje oddalo ravno toliko ogljika, kot ga je drevo v življenju v fotosintezi vezalo. Že to je zmota, da se ti mora zatakniti prehitro izrečen cmok v grlu. Nastala prst iz ostankov drevesa je namreč eden večjih shranjevalnikov ogljika; povejmo samo, da je življenska doba huminskih in fulvinskih kislin več tisočletij tudi v prisotnosti mikroorganizmov, torej bo del ogljika ostal shranjen v zemlji, če jo človek seveda ne uniči - to pa izjemno pospešeno počne. Etikete pameten, neumen naj ostanejo na forumih po dnevnih časopisih in političnih strankah. Poanta mojega cinizma je bila, da kurišča na drva in podobne biomase v realnosti lokalno tako močno onesnažujejo atmosfero (pa ni samo ogljikov dioksid tukaj tisti, ki je vprašljiv), da je lahko samo tehnokratsko slep uradnik v pisarni napisal neumnost o sprejemljivosti kurjenja drv (še enkrat več sprehodi se po ponovno megleni državici polni smoga).
še o gozdu; brazilska vlada je prosila (licemerno seveda) mednarodno skupnost naj naredi nekaj za izginuli amazonski pragozd (izsekana površina cele Francije v zadnjih nekaj letih), da o ugandskem narodnem parku, kjer so pragozd spremenili v polja sladkornega trsa za pridobivanje etanola za ZDA trg niti ne govorimo, itd. itd. In doma? Poslušaš, da se država zarašča? Kaj pa en korak po državici? A se pokuri toliko, kot letno priraste? A dnevno štirideset šleperjev iz Pokljuških gozdov pomeni preprečitev gnitja dreves in podobne traparije. Tudi avto ne spusti bog zna onesnažil v okolje, ko pa prišteješ ves asfalt, vso infrastrukturo, vse avte skupaj pa je situacija drugačna. O, ja gledati je treba gozd - točno to. Vse male stvari, ki prispevajo k boljši izrabi energije, začenši z vzdrževanjem normalnega števila ljudi na planetu, ki zagotovi tudi prostor za divje življenje, drevorede in fontane v mestih, parkirišča pod drevesi, javni transpot, prepoved črnih fasad in streh, ki lokalno dodatno grejejo okolje, namestitev učinkovitih senčil, predvsem pa sajenje in sajenje dreves. Da pokurimo toliko, kot je etat pa ne bi moglo biti dalje od resnice, kot je izpolnjevanje zakonskih predpisov v državah balkana. na papirju je eno, v resnici drugo. Pavšalno udrihati po obrtnikih, ki so uspeli prodati peči na drva, kot odgovor na izzive onesnaženja okolja? Prav zaradi pogleda na gozd (planet) z vso kompleksnostjo propadajočih naravnih ekosistemov (ekologija je veda o odnosih živih bitij z okoljem) si upam zagovarjati trditve, ki so zate izjave, ki živcirajo. In če poveš resnico si, kaj pametnjakovič, zanesenjak, ali kaj? In taki so tudi vsi udeleženci Davosa? Res pa je, da vsi dosti vedo, o dejanjih pa ne duha ne sluha. Kako le, Kitajec je sicer upal izustiti preveč nas je - ja in? trdfim, da lahko vsako trditev argumentiram. Seveda zakon o ohranitvi mase dela - vendar pa razlaga ni tako enostavno, kot nas hočeš prepričati. In to je seveda nikoli končana debatav smislu kdo bo meni pamet solil, ogenj pa ja znam zakuriti?
ne vem a sem odgovoril. No, pogledati gozd pomeni, da veš,ž
1) da pri gnitju drevesa le del ogljika gre, zaradi dihanja raznih majhnih in mikroorhganizmov, nazaj v atmosfera, del pa se ga shrani v prsti (ja, pa saj to že malo zdravorazumskega razmišljanja pove, bolj močen argument pa, da huminske in fulvinske kisline tisočletja ostanejo v okolju - so organske spojine, torej spojine z ogljikom - kemija najbolj začetne stopnje). zelo napačna trditev, čeprav dobi pomen šele, če pšogledaš gozd, oz. če pomisliš na še enega od najbolj perečih okoljskih problemov (ob genocidu nad divjim življenjem), namreč nepovratno uničenje rodovitne zemlje (v glavnem zaradi betona in asfalta).
2) kurjenje biomase ni samo sproščanje ogljikovega dioksida, je tudi npr. žveplo, ki ga omenjaš v kurilnem olju (a si vedel, da žive organizme gradijo glavni elementi C, H, N, O, S, P).
3) a pokuriš oz. porabiš v deželčici toliko biomase, kot je etat? Kaj pa, če pogledaš gozd (amazonka, kjer je alarm on izsekanju površine za celo Francijo od zadnjega preleta satelita, Uganda, kjer je polovica gozda v nacionalnih parkih padla za sladkorni trs,..)?
4) Glede na to, da je pod točko 3 diskusija v Davosu, predpostavljam, da gre za zbor pametnjakovičev, ali kaj?
Nikoli končan spisek: črne strehe, parkirišča brez dreves, asfalt, črne fasade, turizem, kitajca s svojim preveč nas je in jezom treh dolin,… od najmanjšega do velikega.. vsako cinično trditev bom argumentiral - upam le, da bo jeza prihranjena za forume političnih strank,..
si si pa res vzel k srcu. Hotel sem reči, da vedno se najde kdo, ki bo proti, samo da je, pa čeprav niti sam dobro ne ve zakaj, nikoli pa ne pride na plano s svojo idejo kako bi stvar izboljšal. Kako tipično slovensko..
da skrajšam, sam sem za rabo biomase ampak do te mere, da se narava ohranja ne pa da gnije. Kolikor je meni znano, smo v Sloveniji še kar daleč, da bi porabili toliko biomase, kot nam je zraste. Gledati moramo najprej nase poleg tega pa tudi za vse kar je okoli nas. Brazilci npr. imajo več kot dovolj gozda za sebe a kaj ko so pa to pljuča zemlje; ki - če bo šlo tako naprej - bo kmalu dihala samo še z enim krilom. Načeloma pa sem za rabo čiste in obnovljive energije ta pa je dolgoročno kaže v glavnem ob izkoriščanju sonca in vetra.
Samo zaenkrat lobiji - z naftno ind. na čelu - še preprečujejo, da bi se politika resneje lotila reševanja te problematike.
dvakrat poslano -mojanapaka
povedano pa je za razumnega vse kaj narediti. gre v kontekst učinkovite izrabe energije prvo (omenjam modne črne fasade in strehe, ki se pregrejejo do več kot 70 st celzija poleti, medtem ko je temperatura sosednje bele toliko, kot okolice, omenjam drevesa, ki edina v poletni vročini hladijo mesto, kjer se potem lahko peš premikaš od točke a do b, omenjam senčila na steklene kocke, tako kot to počne Dunaj pa cela južna Francija, pa bruselj - ogromna avtomatska senčila bela barve, omenjam gradnjo brez vsake zelenice,.. lahko do jutri zjutraj, le prebrati je treba in ne takoj s tipično slovensko nič kako naprej. me pa prav zanima kje si dobil podatek, da ne pokurimo več drv, kot je letni etat. Tako, kot povsod po svetu svoj gozd krčimo, čeprav politika kriči drugače in uradniki nimajo pojma, kaj se jim dogaja na terenu, kar je popolnoma enako apokaliptičnemu napovedovanju izumrtja slovenstva, ki ga je vsako leto, hm od kod le, več. Vlaganja v tehnologijo izkoriščanja sončne energije pa ne bi smele imeti dosti alternativ, biomasa je pot nazaj v kameno dobo, ob naravnost katastrofalnem uničenju okolja (a si videl ob Muri proizviodnjo bioplina, naravnost smešno je, da potem obstaja pobuda za ohranitev reke, s preprečitvijo gradnje pretočne hidroelektrarrne, saje je tista predelovalnica ob ogromni prašičji farmi objekt nekajkratne razsežnosti hidroeklektrarne, pa takisto v vasicah ob Murski Soboti,.. plus neznotni smrad, sem bil v Moravskih Toplicah in se prepričal na lastni nos,… biomasa ja, za kompostiranje in rodovitno zemljo, za gradnjo in pohištvo, hrano v energijo pa je itak ocenjeno na svetovni ravni za popolno brco v temo, ki jo narekuje, tja profit pač. itd, itd,.. Vse piše samo prebrati je treba. Že s spremenjeno prakso lahko naredimo več, kot z vsemi giganti, ki jih bo včasih premaknila sapica na Volovjem Rebru, ali metan iz gnojevke,.. Da ne govorim o kvaliteti, ki pomeni manj astme za zanamce, ker bo zrak hladnejši in čistejši, omogočeno gibanje ljudem v mestih in posledično manj debelosti, povrnitev teme v noči in manj psihiatričnih primerov, zmanjšanje hrupa,.. aha, ni glamurozno, ni za tehnokratske frike,.. samo na videz in zahteva zdravorazumsko razmišljanje seveda, mimo prodajanje temno rdeče-sivih fasad s črno streho, kot znak dobrega okusa novodobnih investitorjev - bljak, dlje od resnice ne bi mogli biti.