Recesija v ZDA je, kot kaže, neizbežna. Bo Evropa sledila ali se lahko temu izogne? To vprašanje si je kot izhodišče za analizo postavil direktor bruseljskega inštituta Center za evropske politične študije (CEPS) Daniel Gros. Kreditna kriza je za zdaj prizadela evropske finančne trge vsaj enako kot ameriške, kljub splošnemu soglasju, da je bilo v Evropi dodeljenih zelo malo posojil s slabo boniteto. Zgleda pa, da je akademska skupnost prepričana, da evroobmočje ne sledi nujno ZDA.

ZDA so leta 2001 imele kratko recesijo, evroobmočje pa ne. V ZDA je bruto domači proizvod (BDP) potem, ko je dosegel vrh, v zadnji četrtini leta 2000 v treh zaporednih četrtletjih padal in se v tem obdobju znižal za 0,62 odstotka, v evroobmočju pa se je od prvega do četrtega četrtletja leta 2001 BDP povečal za 0,1 odstotka. To ne pomeni, razlaga Gros, da so bile razmere glede rasti v evroobmočju boljše kot v ZDA. ZDA so se po recesiji hitro pobrale, v evroobmočju pa je rast veliko dalj časa ostala šibka.

The US experienced (a short-lived) recession in 2001, but not the euro area. In the US, GDP declined for three consecutive quarters after the peak of the final quarter of 2000, with a cumulative decline in that period of -0.62%, whereas the cumulative change of the euro area’s GDP from the 1st to the 4th quarter of 2001 was still positive, even if only marginally so (+0.1%). This does not imply, however, that the eurozone fared better than the US in terms of growth since the US rebounded quickly after the recession, while growth continued to remain sluggish in the euro area for much longer.

<sub>Letne stopnje gospodarske rasti v odstotkih (rdeče evrooobmočje, modro ZDA)

^{Vir: CEPS</sub>
In terms of GDP growth, the euro area followed the US rather closely from a common peak in 2000 to a trough in 2001 (the annual growth rate never became negative for the US because of the quick rebound following the technical recession of 2001)}

Daniel Gros pravi, da je zaposlenost bolj pomemben razlog, zakaj vsaj formalno gospodarskih ciklov v evroobmočju in ZDA ni mogoče tesneje povezovati. V evroobmočju se je v letu 2001 nadaljevala rast zaposlenosti (za približno 1 odstotek), v ZDA pa je občutno padla (okrog 2,5 odstotka). Ta trend se nadaljuje. Kakor kažejo zadnji podatki, v evroobmočju zaposlenost še naprej raste, v ZDA pa občutno pada.

This relatively strong performance of employment is probably the reason why there have been few calls so far in Europe for a fiscal stimulus package.

<sub>Letne stopnje rasti zaposlenosti v odstotkih (rdeče evrooobmočje, modro ZDA)

^{Vir: CEPS}</sub>

Kaj je na podlagi preteklih razmer mogoče prevideti za sedanjost? Gros pravi: Dobra novica je, da naj bi se bilo evroobmočje sposobno izogniti tehnični recesiji in da bo rast zaposlovanja ostala krepka. Če se gospodarstvo počasneje odziva na razmere, je prednost v slabih časih. Slaba novica pa je, da se bo zaradi tega ponovna oživitev v Evropi začela počasneje.

Pri ocenjevanju gospodarskih ciklov je pomembno, da so za analize na voljo prve ocene, ki kažejo pretiran padec. To Gros dokaže na podlagi podatkov za leto 2001, ko so prve ocene kazale, da je evroobmočje že v recesiji oziroma je zelo blizu, popravljeni podatki pa so kasneje pokazali, da se to ni zgodilo. Zaradi tega prvih ocen ne gre izrabljati za politične namene.

<sub>Gibanje zaposlenosti v evroobmočju v letu 2001, prve ocene (pike) in končni podatki (črta)

^{Vir: CEPS}</sub>

<sub>Gibanje BDP v evroobmočju v letu 2001, prve ocene (pike) in končni podatki (črta)

^{Vir: CEPS}</sub>

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |