Turistične regije imajo manj brezposelnih
darja, sreda, 23. januar 2008Turizem je bil v zadnjih letih v veliko državah panoga s hitro rastjo. V državah, ki jih turisti obiščejo, turizem ustvarja dodano vrednost in delovna mesta, pripomore pa lahko tudi k boljšemu poznavanju in ugledu države, ugotavljajo na evropskem statističnem uradu Eurostatu. Vse pomembnejše pa postaja tudi vprašanje, ali se turizem razvija na trajnostni osnovi. Transport turistov lahko pomeni obremenitev za okolje, prihod turistov lahko vpliva na kakovost življenja v lokalnih skupnostih, v turističnih destinacijah je težje vzdrževati kulturno in zgodovinsko dediščino, pravijo na evropskem statističnem uradu.
V obdobju od leta 1998 do 2005 se je število kratkih potovanj (ena do tri nočitve) povečalo za 47 odstotkov, vseh počitniških potovanj pa je bilo v enakem obdobju več za 31 odstotkov. V letu 2005 je eno od dveh potovanj trajalo le eno do tri nočitve. Daljših počitniških potovanj (štiri ali več nočitev) se je v enakem obdobju povečalo za 33 odstotkov. V letu 2005 je bilo 25 odstotkov daljših potovanj opravljenih z letalom. Regije, ki so bolj turistične, imajo manj brezposelnih, ugotavljajo na Eurostatu.
Število daljših potovanj v tujino - potovanja s ciljem zunaj države, v kateri turist živi -, se je od leta 1998 do 2005 povečalo za 23 odstotkov, število počitnic v domači državi pa za 18 odstotkov. V zadnjih desetih letih se je delež daljših potovanj v tujino v primerjavi z domačimi potovanji v veliko članicah EU povečal, najbolj v Grčiji in Estoniji. V Sloveniji je delež daljših počitnic v tujini leta 2003 in 2004 znašal 73 odstotkov, leta 2005 se je povečal na 74 odstotkov, lani pa je padel na 72 odstotkov. Več daljših potovanj kot Slovenci preživijo v tujini le Luksemburžani (99 odstotkov), Belgijci (81 odstotkov) in Irci (77 odstotkov). Najmanj daljše počitnice v tujini preživljajo Romuni (12 odstotkov), Bolgari (15 odstotkov) in Francozi (17 odstotkov). V EU daljše počitnice v tujini preživlja okrog 40 odstotkov prebivalcev. Velike razlike med državami članicami so po mnenju Eurostata delno povezane tudi z goegrafsko lego države, kar velja zlasti za sredozemske države.
Potovanja na počitnice v države zunaj Evrope z izpusti bolj obremenjujejo okolje, saj je v te države večinoma mogoče priti le z letalom, hkrati pa turisti iz Evrope velikokrat pripomorejo k razvoju držav, ki jih obiščejo. Eurostatovi podatki tudi kažejo, da se zelo malo Evropejcev odloči za dolge počitnice v Afriki, Aziji, Ameriki ali Oceaniji. V večini držav znaša delež dolgih potovanj v tujino v primerjavi s tovrstnimi domačimi potovanji manj kot 20 odstotkov. Čeprav podatkov za nekatere države nimajo - med njimi je tudi Slovenija -, na Eurostatu ugotavljajo, da se ta delež med letoma 1997 in 2005 ni bistveno spremenil. Za dolga potovanja v tujino se največ odločajo Francozi (40 odstotkov), s 25 odstotki jim sledijo Italijani in z 22 odstotki Britanci. Na repu lestvice so Luskemburžani in Madžari (oboji po 9 odstotkov).
Kratka potovanja so najhitreje rastoči sektor v turizmu, ugotavlja Eurostat. Delež kratkih potovanj v vseh počitniških potovanjih se je v obdobju od leta 1998 do 2005 povečal s 44 na 50 odstotkov. Se pa ta delež po letih in med državami zelo razlikuje. Veliko večino kratkih potovanj (do tri nočitve) ljudje v EU opravijo v državi, v kateri živijo. V zadnjih letih se je delež kratkih potovanj v tujino najbolj povečal na Irskem in v Veliki Britaniji. Eurostatovi analitiki menijo, da tudi zaradi tega, ker imata ti dve državi v primerjavi z drugimi več nizkocenovnih letalskih povezav. Med državami članicami so na vrhu lestvice držav z največjim deležem kratkih potovanj v celotnem številu potovanj Luksemburžani (81 odstotkov), sledijo jim Finci (76 odstotkov) in Madžari (73 odstotkov). Na koncu lestvice pa so Nemci (31 odstotkov) in Belgijci (32 odstotkov). V Sloveniji so imela kratka potovanja leta 2003 med vsemi potovanji 52-odstotni delež, lani pa 62-odstotnega.
Največ (37 odstotkov) kratkih potovanj opravijo v tujini Luksemburžani, z 19 odstotki jim sledijo Slovenci, na tretjem mestu so Belgijci (16 odstotkov). V tujino gre na kratko potovanje le 1 odstotek Romunov in 2 odstotka Portugalcev. V Sloveniji se je delež ljudi, ki gredo na kratke počitnice v tujino zmanjšal. Leta 2003 je znašal 20 odstotkov, leta 2004 je narastel na 26 odstotkov, leta 2005 je znašal 23 odstotkov, lani pa 19 odstotkov. V večini držav turisti obiščejo majhno število krajev. Kraji, ki imajo v Evropi največ nočitev na prebivalca so v glavnem v Španiji (2), Grčiji (3), Italiji (2), Avstrija (2) in na Portugalskem (1).
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
|





ne morem, da ne dodam svojo plat - turizem je ob vrtoglavem razmnoževanju ljudi onesnaževalec planeta številka ena (uničevalec življenskega prostora živih bitij in posledično njihovega izumrtja, kar je ob nepovratnem uničevanju rodovitne zemlje z asfaltom in betonom najhujši problem planeta; povzeto po UNEP -united nation environmental protection). Vsi bomo samo še turisti in vsi samo nakupovalci v potrošniških centrih; tja enkrat to mora privesti do zasičenja.
pardon, da motim pozitivke o rešitelju turizmu
”Turizem je bil v zadnjih letih v veliko državah panoga s hitro rastjo. V državah, ki jih turisti obiščejo, turizem ustvarja dodano vrednost in delovna mesta, pripomore pa lahko tudi k boljšemu poznavanju in ugledu države, ugotavljajo na evropskem statističnem uradu Eurostatu.”
Turizem prinaša tudi velike stroške državi, ker se morajo prilagajati okusom turistov. Ne gre se samo za onesnavanje okolja ampak kup drugih stroškov. Saj zato pa vidimo, da Grčiji kot Hrvaški niti ne gre tako dobro kot bi moralo.