podrobneje

Turizem je bil v zadnjih letih v veliko državah panoga s hitro rastjo. V državah, ki jih turisti obiščejo, turizem ustvarja dodano vrednost in delovna mesta, pripomore pa lahko tudi k boljšemu poznavanju in ugledu države, ugotavljajo na evropskem statističnem uradu Eurostatu. Vse pomembnejše pa postaja tudi vprašanje, ali se turizem razvija na trajnostni osnovi. Transport turistov lahko pomeni obremenitev za okolje, prihod turistov lahko vpliva na kakovost življenja v lokalnih skupnostih, v turističnih destinacijah je težje vzdrževati kulturno in zgodovinsko dediščino, pravijo na evropskem statističnem uradu.

V obdobju od leta 1998 do 2005 se je število kratkih potovanj (ena do tri nočitve) povečalo za 47 odstotkov, vseh počitniških potovanj pa je bilo v enakem obdobju več za 31 odstotkov. V letu 2005 je eno od dveh potovanj trajalo le eno do tri nočitve. Daljših počitniških potovanj (štiri ali več nočitev) se je v enakem obdobju povečalo za 33 odstotkov. V letu 2005 je bilo 25 odstotkov daljših potovanj opravljenih z letalom. Regije, ki so bolj turistične, imajo manj brezposelnih, ugotavljajo na Eurostatu.

Število daljših potovanj v tujino - potovanja s ciljem zunaj države, v kateri turist živi -, se je od leta 1998 do 2005 povečalo za 23 odstotkov, število počitnic v domači državi pa za 18 odstotkov. V zadnjih desetih letih se je delež daljših potovanj v tujino v primerjavi z domačimi potovanji v veliko članicah EU povečal, najbolj v Grčiji in Estoniji. V Sloveniji je delež daljših počitnic v tujini leta 2003 in 2004 znašal 73 odstotkov, leta 2005 se je povečal na 74 odstotkov, lani pa je padel na 72 odstotkov. Več daljših potovanj kot Slovenci preživijo v tujini le Luksemburžani (99 odstotkov), Belgijci (81 odstotkov) in Irci (77 odstotkov). Najmanj daljše počitnice v tujini preživljajo Romuni (12 odstotkov), Bolgari (15 odstotkov) in Francozi (17 odstotkov). V EU daljše počitnice v tujini preživlja okrog 40 odstotkov prebivalcev. Velike razlike med državami članicami so po mnenju Eurostata delno povezane tudi z goegrafsko lego države, kar velja zlasti za sredozemske države.

Potovanja na počitnice v države zunaj Evrope z izpusti bolj obremenjujejo okolje, saj je v te države večinoma mogoče priti le z letalom, hkrati pa turisti iz Evrope velikokrat pripomorejo k razvoju držav, ki jih obiščejo. Eurostatovi podatki tudi kažejo, da se zelo malo Evropejcev odloči za dolge počitnice v Afriki, Aziji, Ameriki ali Oceaniji. V večini držav znaša delež dolgih potovanj v tujino v primerjavi s tovrstnimi domačimi potovanji manj kot 20 odstotkov. Čeprav podatkov za nekatere države nimajo - med njimi je tudi Slovenija -, na Eurostatu ugotavljajo, da se ta delež med letoma 1997 in 2005 ni bistveno spremenil. Za dolga potovanja v tujino se največ odločajo Francozi (40 odstotkov), s 25 odstotki jim sledijo Italijani in z 22 odstotki Britanci. Na repu lestvice so Luskemburžani in Madžari (oboji po 9 odstotkov).

Kratka potovanja so najhitreje rastoči sektor v turizmu, ugotavlja Eurostat. Delež kratkih potovanj v vseh počitniških potovanjih se je v obdobju od leta 1998 do 2005 povečal s 44 na 50 odstotkov. Se pa ta delež po letih in med državami zelo razlikuje. Veliko večino kratkih potovanj (do tri nočitve) ljudje v EU opravijo v državi, v kateri živijo. V zadnjih letih se je delež kratkih potovanj v tujino najbolj povečal na Irskem in v Veliki Britaniji. Eurostatovi analitiki menijo, da tudi zaradi tega, ker imata ti dve državi v primerjavi z drugimi več nizkocenovnih letalskih povezav. Med državami članicami so na vrhu lestvice držav z največjim deležem kratkih potovanj v celotnem številu potovanj Luksemburžani (81 odstotkov), sledijo jim Finci (76 odstotkov) in Madžari (73 odstotkov). Na koncu lestvice pa so Nemci (31 odstotkov) in Belgijci (32 odstotkov). V Sloveniji so imela kratka potovanja leta 2003 med vsemi potovanji 52-odstotni delež, lani pa 62-odstotnega.

Največ (37 odstotkov) kratkih potovanj opravijo v tujini Luksemburžani, z 19 odstotki jim sledijo Slovenci, na tretjem mestu so Belgijci (16 odstotkov). V tujino gre na kratko potovanje le 1 odstotek Romunov in 2 odstotka Portugalcev. V Sloveniji se je delež ljudi, ki gredo na kratke počitnice v tujino zmanjšal. Leta 2003 je znašal 20 odstotkov, leta 2004 je narastel na 26 odstotkov, leta 2005 je znašal 23 odstotkov, lani pa 19 odstotkov. V večini držav turisti obiščejo majhno število krajev. Kraji, ki imajo v Evropi največ nočitev na prebivalca so v glavnem v Španiji (2), Grčiji (3), Italiji (2), Avstrija (2) in na Portugalskem (1).

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


2 odziva na “Turistične regije imajo manj brezposelnih”  

  1. 1 james

    ne morem, da ne dodam svojo plat - turizem je ob vrtoglavem razmnoževanju ljudi onesnaževalec planeta številka ena (uničevalec življenskega prostora živih bitij in posledično njihovega izumrtja, kar je ob nepovratnem uničevanju rodovitne zemlje z asfaltom in betonom najhujši problem planeta; povzeto po UNEP -united nation environmental protection). Vsi bomo samo še turisti in vsi samo nakupovalci v potrošniških centrih; tja enkrat to mora privesti do zasičenja.
    pardon, da motim pozitivke o rešitelju turizmu

  2. 2 LNA

    ”Turizem je bil v zadnjih letih v veliko državah panoga s hitro rastjo. V državah, ki jih turisti obiščejo, turizem ustvarja dodano vrednost in delovna mesta, pripomore pa lahko tudi k boljšemu poznavanju in ugledu države, ugotavljajo na evropskem statističnem uradu Eurostatu.”

    Turizem prinaša tudi velike stroške državi, ker se morajo prilagajati okusom turistov. Ne gre se samo za onesnavanje okolja ampak kup drugih stroškov. Saj zato pa vidimo, da Grčiji kot Hrvaški niti ne gre tako dobro kot bi moralo.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Trebinje priložnosti za razvoj išče v turizmu

Trebinje, mesto sonca, platan in vina, poskuša počasi za turizem izkoristiti svojo ugodno geografsko lego. Je namreč tako blizu Dubrovnika, da tujci, ki letujejo v tem hrvaškem mestu, v Trebinju že kupujejo stanovanja, v bližini je kraška jama Vjetrenica, Popovo polje je eno najbolj rodovitnih polj v jugozahodnem delu BIH, zaradi tega je njiv za [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Le Slovaška ima stabilno gospodarsko rast

Nove članice EU so imele v zadnjih treh letih, odkar so vstopile v EU, povprečno 5,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je za 2,2 odstotne točke več kot v zadnjih teh letih pred vstopom v EU. Stare članice EU so imele v zadnjih treh letih po širitvi Unije v povprečju 2,2-odstotno rast, tri leta prej [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Prvi so za pomoč zaprosili proizvajalci avtomobilov

Evropska avtomobilska industrija potrebuje pomoč v višini 40 milijard evrov, so v Bruslju po zagotovilih evropskega komisarja za industrijo in podjetništvo Günterja Verheugna bili na sestanku na sedežu evropske komisije enotni gospodarski ministri držav članic z najmočnejšo avtomobilsko industrijo, vodilni avtomobilskih družb, predstavniki evropskega parlamenta, nevladnih organizacij in sindikatov. Kar zahtevajo, ni državna pomoč, hočejo [...]

| Print This Post | ni odzivov »



Cene oblačil in obutve so na Hrvaškem višje kot v Sloveniji

Evropski statistični urad je objavil primerjavo cen dobrin in storitev za gospodinjstvo v državah Zahodnega Balkana in sedmih sosednjih državah, med njimi tudi v Sloveniji v letu 2006. Po teh podatkih so cene dobrin in storitev v gospodinjstvu v Sloveniji nižje od evropskega povprečja. Po teh podatkih slovenske cene za evropskimi zaostajajo za 26 točk. [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Zahod EU ustavlja privatizacijo železnice, vzhod jo pospešuje

Železnice v Vzhodni Evropi so v obdobju velikih sprememb vključno s hitro privatizacijo in posodobitvami po več letih zanemarjanja, ugotavlja novinar BBC Nick Thorpe. O tem se je prepričal na lastne oči. Despite the general poverty of the railways, the decay and delay, there is what I can only describe as an old-fashioned socialism on the [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

januar 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« december   februar »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

 razgledi.net