“Darsu sem jasno povedal, da ne sme plačati niti evra za sanacijo trojanskih predorov,” pravi prometni minister Radovan Žerjav. Kakor zdaj kaže, bo sanacijo plačal DDC, ker gradnje ni ustrezno nadzoroval in ni zahteval uporabe novejših standardov. Toda tudi DDC je državno podjetje, njegovo skupščino predstavlja vlada. Zasebno podjetje SCT, ki je “samo izvajalo, kar sta mu naročila Dars kot naročnik del in DDC kot nadzorni inženir”, očitno ne bo plačal nič. Afera se bo zgleda končala z zamenjavo vodstva DDC, kar vlada kot predstavnica lastnika lahko naredi, SCT pa bo še naprej gradil avtoceste, ker bo na javnih razpisih, ki jih bo objavil Dars, po oceni razpisne komisije na podlagi določb zakona o javnih naročilih ponudil najboljše pogoje.

Pred nekaj meseci smo imeli afero zaradi podražitve gradnje predora Šentvid in vlada je na predlog prometnega ministra razrešila tedanje vodstvo Darsa, stroške bomo plačali davkoplačevalci. Zdaj imamo afero, ker je cesta v predorih Trojane že po dveh letih spolzka, in vse kaže, da bo vlada na predlog prometnega ministra razrešila vodstvo DDC, ki bo moral tudi plačati sanacijo. Plačal jo bo večinoma z davkoplačevalskim denarjem, saj so njegovi glavni projekti še zmeraj na avtocestnem križu, državnem cestnem omrežju in drugih državnih gradnjah.

Dars in DDC sta bila ustanovljena leta 1994 kot državni podjetji za gradnjo in nadzor gradnje avtocest, pripravo dokumentacije in projektov. Takrat so politiki pojasnjevali, da bosta opravljala dela, ki jih ne morejo opravljati državni uradniki. Približno do leta 2000 med Darsom in DDC ni bilo jasne ločnice, samo formalno so bili posamezni inženirji zaposleni v dveh podjetjih. Tudi prehodi zaposlenih in šefov med podjetjema so bili precej pogosti. Na vprašanja, v čem je sploh razlika med Darsom in DDC, smo na ministrstvu za promet in na Darsu vseskozi dobivali zelo nejasne odgovore. Dars in DDC sta dejansko bila siamska dvojčka. Okrog leta 2000, ko je iz SCT za predsednika uprave Darsa prišel Janez Božič, je prišlo do jasnejše ločitve, ker so se nekdanji prijatelji razšli, Božič pa ni bil del združbe iz stare cestne uprave. Kljub temu je DDC ostal glavni inženir in nadzornik gradnje avtocestnega omrežja.

Čez nekaj mesecev bomo, kot kaže, imeli novo afero. V začetku leta so reševalci s simulacijo nesreče dokazali, da je prekmurska avtocesta preozka. Na Darsu po stari navadi zdaj očitke še odločno zavračajo. Že v začetku novembra lani so v javnost prišle informacije, da to avtocesto gradijo za precej manjši promet od tistega, ki ga je glede na rast mogoče pričakovati. Tudi to so na Darsu takrat odločno zavrnili. Ker afera s predori na Trojanah še ni končana, očitno čas za popravljanje pomanjkljivosti in iskanje odgovornega za načrtovanje pomurske avtoceste še ni pravi. Predvsem pa je zmanjkalo državnih podjetij, ki bi račun poravnala z davkoplačevalskim denarjem. Nič ni narobe, da vlada na predlog prometnega ministra zamenja odgovorne. Narobe je, da novi šefi ne poskrbijo, da bi napake čim prej odpravili - gotovo bi bilo ceneje, če bi pomursko avtocesto dogradili za ustrezno prometno obremenitev in jo ustrezno razširili zdaj, ko še ni končana, kot šele potem, ko bo po njej že stekel promet, ko bodo na cestiščih že po dveh letih brazde in reševalci res ne bodo mogli do ponesrečenca. In poskrbeli, da jih ne bi ponavljali.

Čas bi tudi že bil, da bi Dars res postal naročnik, ki bi izvajalcem postavljal pogoje in jim ponujal v podpis takšne pogodbe, da bi bila glavnina tveganj za odpravo napak pri njih. V tem primeru bi jim bilo še kako v interesu cestišče pod Trojanami dograditi tako, da ga čez dve leti ne bi bilo treba popravljati. Vsak dodatni davkoplačevalski evro za predor Šentvid in sanacijo cestišč v predorih na Trojanah bo seveda končal v zasebnih žepih lastnikov gradbenega podjetja SCT. Več je takšnih šlamparij, več jim kane v žep. SCT je seveda tudi med glavnimi graditelji pomurske avtoceste.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, opilki | | |