Slovenski inovatorji so vladi poslali pismo, v katerem jo opozarjajo na mačehovski odnos do inovacij. Kako ustvariti trg za inovacije so analizirali izvedenci Evropskega centra za politične študije v Bruslju (EPC). Inovacije so veliko več, kot le znesek denarja, ki ga država in podjetja porabijo za raziskave in razvoj. Gilbert Fayl, sekretar za zunanje odnose na evropski akademiji za znanost, jih besedah izvedencev EPC definira kot “uvajanje in učinkovito uporabo obstoječih in/ali novih rešitev ob pravem času za povečanje učinkovitosti organizacije, procesa ali komercialne ponudbe (izdelka ali storitve)”. Če EU želi biti na globalni ravni pri inovacijah na vrhu, mora narediti več. To vključuje povečanje produktivnosti, povečanje investicij v raziskave in razvoj, usposabljanje in več vlaganj v ljudi, povečati in razširiti uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, najpomembneje pa je, da uporabi inovacije za spodbujanje gospodarske rasti, priporočajo izvedenci EPC. Vsa ta priporočila veljajo tudi za Slovenijo, če bi jih pristojni - oblast in podjetja - uresničevali, inovatorjem vladi ne bi bilo treba pisati protestnega pisma, Slovenija bi namesto fizičnega dela izvažala znanje in izdelke z visoko dodano vrednostjo, zaposleni pa bi imeli boljše plače.

Inovacije vplivajo na gospodarsko rast, če je nov proces, izdelek ali storitev na trgu profitabilen. Zaradi tega tehnološkega napredka ne gre meriti zgolj na podlagi števila patentov. Večina inovacij ne pride na trg, ker trg izbere le tiste, ki tehnično in komercialno preživijo, prav tako vse inovacije ne povečajo konkurenčnosti in rasti, piše v analizi. Tiste inovacije, ki se obdržijo na trgu, na gospodarstvo vplivajo na različne načine. Nove tehnologije, kot je informacijsko-komunikacijska tehnologija, pripomorejo k spremembam drugih dejavnosti, kot je uvedba nakupovanja prek svetovnega spleta ali e-uprave. Inovacije prav tako lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitev, omogočijo recimo lahko hitrejšo dobavo blaga, lahko pripomorejo k večji učinkovitosti in uspešnosti, kot so recimo boljše zdravstvene storitve po nižji ceni, nenazadnje pripomorejo k spremembi odnosa med potrošniki in ponudniki blaga in storitev - kupec postane kralj.

Spreminja se tudi narava inovacij, nadalje ugotavljajo izvedenci EPC. Inovacije vse bolj vplivajo na spremembe v vseh sektorjih gospodarstva. Ne gre tudi spregledati možnosti za uporabo tehnologije na nov način. V zasebnem sektorju večina inovacij nastane s “sestavljanjem stvari na drugačen način”.

However, at EU level and within Member States, the focus has mostly been on the role of science and technology and, commonly, on manufacturing. While there is some recognition of innovation as a key element of the knowledge economy, more focus is needed on its importance in services. Here, investment is much more difficult to measure, as companiesoften invest in intangibles such as brand name or simply introduce slightly different ways of delivering services.<
Nor should the potential for using existing technologies in new ways be ignored. Much private-sector innovation consists of putting things together in new ways. The resulting products and services are brought to the market quickly, but discarded equally quickly if unsuccessful. The focus of this type of innovation is clearly on meeting customer demand in a quick and interactive way.

Članice EU so se leta 2000 v Barceloni zavezale, da bodo do leta 2010 povečale investicije v razikave in razvoj z 1,9 na 3 odstotke BDP, s tem, da bo dve tretjini tega denarja zagotovil zasebni sektor in le eno tretjino javni sektor. EU tega cilja ne bo dosegla, izjemi sta le Finska in Švedska, nasploh pa ta delež celo stagnira. Ampak samo povečanje izdatkov za raziskave in razvoj ni dovolj. Leta 2005 je strokovna skupina, ki jo je vodil nekdanji predsednik finske vlade Esko Aho, ugotovila, da je treba hkrati ustvariti tudi pogoje in trge, da bodo podjetja lahko razvijala nove izdelke in storitve in uporabljala inovacije.

EU innovation policy is constrained by the fact that the EuropeanCommission does not consider it a cross-cutting issue. The rhetoric highlights innovation as a key priority, but the reality is different. So far, EU policy has predominantly focused on funding technological and scientific research. While the Framework Programmes (FPs) have fostered intra-EU cooperation in this area, the wider objective of enhancing competitiveness through innovation remains elusive. Questions have been raised over how useful the FPs are for the private sector given the administrative processes required, which are often too slow and complex to keep pace with private-sector innovation.

Politika EU za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj in inovacije mora biti bolj strateška, opozarjajo izvedenci EPC. Preveč je podvajanja in premalo povezav in usklajenosti med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi viri financiranja oziroma skladi. To pomanjkljivost naj bi odpravili z uvedbo skupnega evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki naj bi omogočil oblikovanje enotnega evropskega trga in več povezav med industrijo, raziskovalci in civilno družbo. Evropska komisija je aprila lani objavila zeleno knjigo, ki jo je dala v javno razpravo. Na podlagi predlogov, ki jih bo dobila, bo letos pripravila predloge, ki bodo “omogočili uresničitev pričakovanj raziskovalcev, podjetij in državljanov”.

Izvedenci EPC ugotavljajo, da inovacije zdaj težko pridejo od raziskovalnih ustanov in univerz do podjetij, ki bi jih lahko uporabila. Evropska komisija je predlagala, države članice pa potrdile ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo (EIT), da bi na evropski ravni s povezavo med raziskovalnimi organizacijami, univerzami in podjetji spodbudili inovativnost in vlaganja v raziskave in razvoj. To je drag in birokratski projekt, ugotavljajo v EPC.

Drugi vir za financiranje inovacij, raziskav in razvoja so strukturni skladi. Države članice in regije jih uporabijo za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj in inovacije, a težko je zagotoviti, da podjetja denar, ki ga dobijo, res porabijo za povečanje konkurenčnosti. Predvsem bi bilo treba najprej spremeniti obnašanje tako v javnem in zasebnem sektorju, piše v analizi EPC.

However, this is only one objective and it is difficult to ensure that companies receiving funds focus onenhancing competitiveness rather than simply complying with EU eligibility requirements. To be truly effective and encourage much wider investment in innovation at national and regional levels, Structural Funds must also be used to leverage changes in behaviour in the private and public sector.

Bolj enoten pristop do inovacijske politike je predviden v programu za konkurenčnost in inovacije (CIP). Osredotočen je predvsem na okolje in energijo, povezuje inovativnost, konkurenčnost, produktivnost in podjetništvo v evropskih podjetijih, zlasti v majhnih in srednjih podjetijih, prav tako vključuje spodbude za ekološke inovacije in trajnostno rabo energije.

Yet, while there are some positive signs overall – and a recognition that certain policies will only have an impact in the long term – the EU currently lacks the drive to use its innovation policies to push forward its competitiveness agenda.

EU ne začenja od nič, vsekakor pa je treba po mnenju izvedencev EPC premisliti “celotno arhitekturo za inovacije”. Koristi javnega investiranja v znanje in raziskave in raziskav v okviru evropskih okvirnih programov ne gre podcenjevati, vendar je bolj nujno prepričati nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, da odpravijo ovire za vzpostavitev enotnega evropskega trga, menijo na EPC.

Innovation policy currently lacks the necessary political will and leadership to achieve significant progress, both at EU level and in most countries and regions. Innovation cannot be ‘invented’ in Brussels, but a common space with clearly-defined conditions where it can thrive is crucial. The strategic policy framework for this can only be created at the European level.
Member States, supported by the EU, need to ensure that the right conditions for innovation are in place. This is the key to unlocking the Union’s potential for sustainable high growth, competitive world-class companies, high-performing public services and an international reputation for innovation.

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik države članice vseskozi opozarja, da bo Kitajska prehitela EU že do leta 2010, če ne bodo več vlagale v raziskave, razvoj in inovacije. V EU javni sektor zagotovi 55 odstotkov denarja za vlaganja v raziskave in razvoj, v ZDA pa dve tretjini. Po mnenju evropske komisije države članice lahko po zgledu ZDA zasebna podjetja spodbudijo k povečanju vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije tudi prek javnih naročil, in sicer tako, da med pogoje za izbiro najugodnejšega ponudnika preprosto uvrstijo tudi inovativnost izdelka oziroma storitve. Goran Radman, predsednik Microsofta za Jugovzhodno Evropo, je lani poleti na slovenski konferenci v Bruslju dejal, da Slovenija svoje konkurenčnosti na globalnem trgu v zadnjih dveh letih ni izboljšala, zato stagnira.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |