<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Bližnjic do blaginje ni</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Sun, 23 Nov 2008 18:02:26 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8248</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Sun, 02 Mar 2008 07:15:02 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8248</guid>
		<description>meni je všeč, da se kaže pri ljudeh zavest, da je nekaj narobe s sedanjim stanjem v čloeški družbi. Da se povrnemo na realnost in pobegnemo gnevnim in trmasto kontra stališčem večine, ki najbolj od vsega v življenju vidi smisel v črni strehi svoje temno sivo-bordo hiše z novim (pa naj bo korejskim) SUV z najmanj 5 metrov v dolžino,..  tehnologijo za pridobitev pitne vode imamo (kolikor jo bo od vse te neskončne količine ostalo po človeku, ki jo zna kemijsko vezati v betone in ostale produkte, za balansiranje temeprature, vlage, medija za kemijske reakcije,.), imamo tehnologijo, ki nas bo pripeljala do vsaj 12 milijard leta 2050 (gremo ponovno za enkrat žeomenjena piva staviti, daštevilka ne bo samo 9 milijard?),.. ubijamo pa divje življenje, ki ima pravico (po religiji in poštenosti v znanstvenem smislu) sobivanja z nami. In tukaj ni kompromisa, in ni zatiskanja oči, ko lokalni župani betonirajo črne kocke z asfaltnimi površinami brez vsakega drevesa. POtrebujemo prevrednostenje vrednot. In to jhe poanta. Od malega naprej, preko vzgoje,.. nazaj k vrednostam, ki pa so tišina, čista voda, zelenje, tema v noči, peš hoja, prebivanje tako, da ti ne hodi še sto nadstropij nad glavo, dostopnost informacij, svobodomiselna družba z omejitvami individualne svobode na mejah drugega (tudi manjšinskih),.. nobene velike apokalipse, nobene revolucionarne misli. konsenz o vrednostah in spreminjanje navad.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>meni je všeč, da se kaže pri ljudeh zavest, da je nekaj narobe s sedanjim stanjem v čloeški družbi. Da se povrnemo na realnost in pobegnemo gnevnim in trmasto kontra stališčem večine, ki najbolj od vsega v življenju vidi smisel v črni strehi svoje temno sivo-bordo hiše z novim (pa naj bo korejskim) SUV z najmanj 5 metrov v dolžino,..  tehnologijo za pridobitev pitne vode imamo (kolikor jo bo od vse te neskončne količine ostalo po človeku, ki jo zna kemijsko vezati v betone in ostale produkte, za balansiranje temeprature, vlage, medija za kemijske reakcije,.), imamo tehnologijo, ki nas bo pripeljala do vsaj 12 milijard leta 2050 (gremo ponovno za enkrat žeomenjena piva staviti, daštevilka ne bo samo 9 milijard?),.. ubijamo pa divje življenje, ki ima pravico (po religiji in poštenosti v znanstvenem smislu) sobivanja z nami. In tukaj ni kompromisa, in ni zatiskanja oči, ko lokalni župani betonirajo črne kocke z asfaltnimi površinami brez vsakega drevesa. POtrebujemo prevrednostenje vrednot. In to jhe poanta. Od malega naprej, preko vzgoje,.. nazaj k vrednostam, ki pa so tišina, čista voda, zelenje, tema v noči, peš hoja, prebivanje tako, da ti ne hodi še sto nadstropij nad glavo, dostopnost informacij, svobodomiselna družba z omejitvami individualne svobode na mejah drugega (tudi manjšinskih),.. nobene velike apokalipse, nobene revolucionarne misli. konsenz o vrednostah in spreminjanje navad.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: kiod</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8242</link>
		<author>kiod</author>
		<pubDate>Sat, 01 Mar 2008 09:28:27 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8242</guid>
		<description>»Ko bo posekano zadnje drevo, 
ko bo ulovljena zadnja žival,
ko bodo na zemlji onesnažene vse vode,
ko ne bo več čistega zraka, 
šele takrat, o, Beli človek,boš spoznal, 
da ne moreš jesti svojih dolarjev.«
indijanski rek

 "človeški racionalni naravi in njegovemu motivu po maksimiranju koristi (dodane vrednosti, dobička, sreče…)"
A je srečo res mogoče enačiti z dobičkom in dodano vrednostjo? Morda velja srečo vedno bolj imenovati univerzalno pravico do pitne vode.
Sicer raje ne bi komentirala vsebine, naj samo pripomnim da, čeprav je komunizem bivšega vzhodnega bloka temeljil na režimski in politični prisili, s katero se nikakor ne morem strinjati, socialni sistem bil predmet širšega konsenza ljudi in je bilo življenje znotraj takšne organiziranosti (vsaj v okvirih bivše Yu)  v osnovi veliko bolj vzdržno, pravično in človeku prijazno (vsem dostopen šolski,zdravstveni sistem, pravica do dela...) , kljub temu, da zaradi nižje stopnje rasti nismo imeli dostopa do fetišističnih produktov  zahodnega kapitalizma, ki bodo zmeraj dostopni le za peščico.  
Morda je zadeva neslavno propadla tudi in predvsem zaradi interesov zahoda, kjer je grožnja socialne bombe razslojenosti zaradi koncentracije kapitala in omejitev rasti v zaprtem sistemu postala nevzdržna do te stopnje, ko je postalo nujno premaknit meje navzven, da bi dolili goriva tej vaši pravičniški "perpetuum mobile"?
Z eksponencialno hirostjo drvimo proti apokalipsi, razpad je prisoten v vsaki celici in atomu sodobne globalne polucije. Obresti, ki se nabirajo na  obrestno obrestnem računu te polucije, katerega hrani predvsem razviti zahodni del, se približujejo stopnji, ko nam bo planet in narava prisiljena izplačati z glavnico in dobičkom.
 Ko bo vaša "vsemogoča tehnologija" zmožna ustvariti pitno vodo, kaj šele čudovito ravnovesje naravne pestrosti "Božjega stvarstva" in to brez množičnih poskusov novih kemičnih, bioloških, genskih in nano tehnologij izven vsake kontrole ali ko se bo pač tržni sistem prilagodil tako, da ne bo povzročal škode na okolje, šele takrat bo izvedba vaše vizije razvoja sveta možna brez sužnjelastništva in apokalipse.

»Ko bo posekano zadnje drevo, 
ko bo ulovljena zadnja žival,
ko bodo na zemlji onesnažene vse vode,
ko ne bo več čistega zraka, 
šele takrat, o, Beli človek,boš spoznal, 
da ne moreš jesti svojih dolarjev.«
indijanski rek</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>»Ko bo posekano zadnje drevo,<br />
ko bo ulovljena zadnja žival,<br />
ko bodo na zemlji onesnažene vse vode,<br />
ko ne bo več čistega zraka,<br />
šele takrat, o, Beli človek,boš spoznal,<br />
da ne moreš jesti svojih dolarjev.«<br />
indijanski rek</p>
<p> &#8220;človeški racionalni naravi in njegovemu motivu po maksimiranju koristi (dodane vrednosti, dobička, sreče…)&#8221;<br />
A je srečo res mogoče enačiti z dobičkom in dodano vrednostjo? Morda velja srečo vedno bolj imenovati univerzalno pravico do pitne vode.<br />
Sicer raje ne bi komentirala vsebine, naj samo pripomnim da, čeprav je komunizem bivšega vzhodnega bloka temeljil na režimski in politični prisili, s katero se nikakor ne morem strinjati, socialni sistem bil predmet širšega konsenza ljudi in je bilo življenje znotraj takšne organiziranosti (vsaj v okvirih bivše Yu)  v osnovi veliko bolj vzdržno, pravično in človeku prijazno (vsem dostopen šolski,zdravstveni sistem, pravica do dela&#8230;) , kljub temu, da zaradi nižje stopnje rasti nismo imeli dostopa do fetišističnih produktov  zahodnega kapitalizma, ki bodo zmeraj dostopni le za peščico.<br />
Morda je zadeva neslavno propadla tudi in predvsem zaradi interesov zahoda, kjer je grožnja socialne bombe razslojenosti zaradi koncentracije kapitala in omejitev rasti v zaprtem sistemu postala nevzdržna do te stopnje, ko je postalo nujno premaknit meje navzven, da bi dolili goriva tej vaši pravičniški &#8220;perpetuum mobile&#8221;?<br />
Z eksponencialno hirostjo drvimo proti apokalipsi, razpad je prisoten v vsaki celici in atomu sodobne globalne polucije. Obresti, ki se nabirajo na  obrestno obrestnem računu te polucije, katerega hrani predvsem razviti zahodni del, se približujejo stopnji, ko nam bo planet in narava prisiljena izplačati z glavnico in dobičkom.<br />
 Ko bo vaša &#8220;vsemogoča tehnologija&#8221; zmožna ustvariti pitno vodo, kaj šele čudovito ravnovesje naravne pestrosti &#8220;Božjega stvarstva&#8221; in to brez množičnih poskusov novih kemičnih, bioloških, genskih in nano tehnologij izven vsake kontrole ali ko se bo pač tržni sistem prilagodil tako, da ne bo povzročal škode na okolje, šele takrat bo izvedba vaše vizije razvoja sveta možna brez sužnjelastništva in apokalipse.</p>
<p>»Ko bo posekano zadnje drevo,<br />
ko bo ulovljena zadnja žival,<br />
ko bodo na zemlji onesnažene vse vode,<br />
ko ne bo več čistega zraka,<br />
šele takrat, o, Beli človek,boš spoznal,<br />
da ne moreš jesti svojih dolarjev.«<br />
indijanski rek</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: bumerang</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8083</link>
		<author>bumerang</author>
		<pubDate>Sat, 16 Feb 2008 08:15:00 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8083</guid>
		<description>In Marx’s Shadow Again

A century and a half ago, Karl Marx both gloomily and exuberantly predicted that the modern capitalism he saw evolving would prove incapable of producing an acceptable distribution of income. Wealth would grow, Marx argued, but would benefit the few, not the many: the forest of upraised arms looking for work would grow thicker and thicker, while the arms themselves would grow thinner and thinner. This injustice would provoke revolt and revolution, producing a new, better, fairer, more prosperous, and far more egalitarian system.

http://www.project-syndicate.org/commentary/delong74</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>In Marx’s Shadow Again</p>
<p>A century and a half ago, Karl Marx both gloomily and exuberantly predicted that the modern capitalism he saw evolving would prove incapable of producing an acceptable distribution of income. Wealth would grow, Marx argued, but would benefit the few, not the many: the forest of upraised arms looking for work would grow thicker and thicker, while the arms themselves would grow thinner and thinner. This injustice would provoke revolt and revolution, producing a new, better, fairer, more prosperous, and far more egalitarian system.</p>
<p><a href="http://www.project-syndicate.org/commentary/delong74" rel="nofollow">http://www.project-syndicate.o.....y/delong74</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: darja</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8075</link>
		<author>darja</author>
		<pubDate>Fri, 15 Feb 2008 09:21:21 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-8075</guid>
		<description>Nekaj točk iz oddaje ZDF, ki jo je pripravil Joachim Blubath:

Le 5 odstotkov površine zemlje je primerne za kmetijstvo, 75 odstotkov je voda, velike površine so gore, polarna območja, puščave, kjer kmetijstvo ni mogoče; širijo se mesta, ki prav tako zmanjšujejo površine za pridelavo hrane; prebivalstvo raste, v zadnjih 200 letih na več kot 6 milijard do leta 2050 na 9 milijard; 

Vsako minuto se na zemlji rodi 150 otrok, 98 odstotkov v revnih državah, saj v industrijskih državah število rojstev z blaginjo upada

Kitajcev je 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, imajo pa na voljo le 7 odstotkov kmetijskih površin

Veliko kmetijske zemlje je že izčrpane, povečuje se poraba mesa, zato se povečuje poraba žita za krmo, pa tudi poraba vode, človek uničuje naravne rezervate za pridobivanje novih kmetijskih površin, tudi za biogoriva, a od tega imajo koristi le bogati

Več kot polovica rastlin in živali živi v tropskih gozdovih, ki jih človek nezadržno krči; nič ne pomaga ščititi slone, gorile, tigre, v hiši iz kart, ki se imenuje življenje, so ključnega pomena nevidne živali, ki jih večinoma niti ne opazimo, bolj kot te temelje podiramo, bolj majava je hiša, kajti nič ne pomaga ščititi ptice, če uničimo insekte, ki so njihova glavna hrana;

Zmanjšanje izpustov CO2 ni dovolj, ker zemlja ni klimatska naprava, kjer je mogoče s pritiskom na en gumb nastaviti želeno klimo; atmosfera zemlje je veliko bolj zapletena in je sestavljena iz številnih toplogrednih plinov, med katerimi je več kot 60 odstotkov vodna para, to vodo absorbirajo gozdovi, ki jih človek krči, njive absorbirajo bistveno manj vode, še huje je v velemestih, kjer prevladuje beton, zato je vse več hudih nalivov; metan je dvajsetkrat bolj povzroča učinek tople grede kot CO2

Bogati in revni: Povprečni Američan na dan poje in popije enkrat več kalorij, kot jih potrebuje, živi v prepričanju, da je vsega na voljo v izobilju, velik avtomobil je v ZDA statusni simbol, Američan si ne predstavlja življenja brez klimatskih naprav - posledica: če bi Američani hoteli vse surovine, ki jih porabijo, pridobiti doma, bi potrebovali še enkrat večjo državo; ta manko pokrivajo večinoma z uvozom iz revnih držav, kjer vedno več ljudi živi na robu preživetja; na eni strani imamo prebivalce industrijskih držav (ZDA, Japonska in Evropa), ki porabijo 80 odstotkov vseh surovin na zemlji, na drugi strani reveže, ki jim bogati obljubljajo, da bodo nekoč dosegli njihov standard, znanstveniki pa ugotavljajo, da bi potrebovali štiri zemlje, da bi lahko vsak prebivalec na zemlji porabil toliko kot povprečni Američan; namesto da bi se prepad med revnimi in bogatimi zmanjševal, se povečuje - bogati so vse bolj bogati, vse več ljudi konča med reveži, saj v številnih državah izginja srednji sloj; 

In rešitev: bogati bi se morali odpovedati delu bogastva, se zadovoljiti z nekoliko nižjim standardom, bogastvo bolj enakomerno porazdeliti. Zdaj je to samo iluzija, raje Afričanom z oglasi sporočajo, naj kar ostanejo doma, če nočejo končati kot berači v evropskih mestih.

Link: http://joachimbublath.zdf.de/ZDFde/inhalt/11/0,1872,7158699,00.html</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Nekaj točk iz oddaje ZDF, ki jo je pripravil Joachim Blubath:</p>
<p>Le 5 odstotkov površine zemlje je primerne za kmetijstvo, 75 odstotkov je voda, velike površine so gore, polarna območja, puščave, kjer kmetijstvo ni mogoče; širijo se mesta, ki prav tako zmanjšujejo površine za pridelavo hrane; prebivalstvo raste, v zadnjih 200 letih na več kot 6 milijard do leta 2050 na 9 milijard; </p>
<p>Vsako minuto se na zemlji rodi 150 otrok, 98 odstotkov v revnih državah, saj v industrijskih državah število rojstev z blaginjo upada</p>
<p>Kitajcev je 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, imajo pa na voljo le 7 odstotkov kmetijskih površin</p>
<p>Veliko kmetijske zemlje je že izčrpane, povečuje se poraba mesa, zato se povečuje poraba žita za krmo, pa tudi poraba vode, človek uničuje naravne rezervate za pridobivanje novih kmetijskih površin, tudi za biogoriva, a od tega imajo koristi le bogati</p>
<p>Več kot polovica rastlin in živali živi v tropskih gozdovih, ki jih človek nezadržno krči; nič ne pomaga ščititi slone, gorile, tigre, v hiši iz kart, ki se imenuje življenje, so ključnega pomena nevidne živali, ki jih večinoma niti ne opazimo, bolj kot te temelje podiramo, bolj majava je hiša, kajti nič ne pomaga ščititi ptice, če uničimo insekte, ki so njihova glavna hrana;</p>
<p>Zmanjšanje izpustov CO2 ni dovolj, ker zemlja ni klimatska naprava, kjer je mogoče s pritiskom na en gumb nastaviti želeno klimo; atmosfera zemlje je veliko bolj zapletena in je sestavljena iz številnih toplogrednih plinov, med katerimi je več kot 60 odstotkov vodna para, to vodo absorbirajo gozdovi, ki jih človek krči, njive absorbirajo bistveno manj vode, še huje je v velemestih, kjer prevladuje beton, zato je vse več hudih nalivov; metan je dvajsetkrat bolj povzroča učinek tople grede kot CO2</p>
<p>Bogati in revni: Povprečni Američan na dan poje in popije enkrat več kalorij, kot jih potrebuje, živi v prepričanju, da je vsega na voljo v izobilju, velik avtomobil je v ZDA statusni simbol, Američan si ne predstavlja življenja brez klimatskih naprav - posledica: če bi Američani hoteli vse surovine, ki jih porabijo, pridobiti doma, bi potrebovali še enkrat večjo državo; ta manko pokrivajo večinoma z uvozom iz revnih držav, kjer vedno več ljudi živi na robu preživetja; na eni strani imamo prebivalce industrijskih držav (ZDA, Japonska in Evropa), ki porabijo 80 odstotkov vseh surovin na zemlji, na drugi strani reveže, ki jim bogati obljubljajo, da bodo nekoč dosegli njihov standard, znanstveniki pa ugotavljajo, da bi potrebovali štiri zemlje, da bi lahko vsak prebivalec na zemlji porabil toliko kot povprečni Američan; namesto da bi se prepad med revnimi in bogatimi zmanjševal, se povečuje - bogati so vse bolj bogati, vse več ljudi konča med reveži, saj v številnih državah izginja srednji sloj; </p>
<p>In rešitev: bogati bi se morali odpovedati delu bogastva, se zadovoljiti z nekoliko nižjim standardom, bogastvo bolj enakomerno porazdeliti. Zdaj je to samo iluzija, raje Afričanom z oglasi sporočajo, naj kar ostanejo doma, če nočejo končati kot berači v evropskih mestih.</p>
<p>Link: <a href="http://joachimbublath.zdf.de/ZDFde/inhalt/11/0,1872,7158699,00.html" rel="nofollow">http://joachimbublath.zdf.de/Z.....99,00.html</a></p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: NeDiCaprio</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-7856</link>
		<author>NeDiCaprio</author>
		<pubDate>Tue, 22 Jan 2008 10:59:43 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-7856</guid>
		<description>"Bojim se, da gre samo še za eno modno politično pogruntavščino in da bo zgodovina kmalu pokazala, da je inovativnost v smeri nepriznavanja trga (globalizacije) kratkega daha. Uvajanje nekih dogmatskih, človeški racionalni naravi in njegovemu motivu po maksimiranju koristi (dodane vrednosti, dobička, sreče…) tujih konceptov je obsojeno na propad."

"Tržni sistem ima to prednost, da je apriori nedogmatski, da bazira (po Schumpetru) na kreativni destrukciji, da je zato izjemno prilagodljiv in je zaradi svojega stalnega spreminjanja praktično neuničljiv."


Khm: 

- kako je lahko nekaj "apriori nedogmatsko" ;)
- je vaša trditev, da je človeška "racionalna narava" "naravno motivirana" k maksimiziranju koristi, primer take "nedogmatske trditve"?

Vaši pogledi so, seveda, čisto legitimni. Malce pa zbode, če jih začnete predstavljati kot edino "naravno/racionalno" možnost razlage sveta. Neoklasična ekonomska doktrina, iz katere izhajate, predstavlja - kljub trenutni priljubljenosti - le enega izmed mnogih mogočih pogledov na človeško družbo. Nič več kot to. Zato vas prijazno prosim, da bodite s pojmoma "naravno" in "racionalno" malo previdnejši. Nista samo "vaša" ;)

lpl</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>&#8220;Bojim se, da gre samo še za eno modno politično pogruntavščino in da bo zgodovina kmalu pokazala, da je inovativnost v smeri nepriznavanja trga (globalizacije) kratkega daha. Uvajanje nekih dogmatskih, človeški racionalni naravi in njegovemu motivu po maksimiranju koristi (dodane vrednosti, dobička, sreče…) tujih konceptov je obsojeno na propad.&#8221;</p>
<p>&#8220;Tržni sistem ima to prednost, da je apriori nedogmatski, da bazira (po Schumpetru) na kreativni destrukciji, da je zato izjemno prilagodljiv in je zaradi svojega stalnega spreminjanja praktično neuničljiv.&#8221;</p>
<p>Khm: </p>
<p>- kako je lahko nekaj &#8220;apriori nedogmatsko&#8221; <img src='http://razgledi.net/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /><br />
- je vaša trditev, da je človeška &#8220;racionalna narava&#8221; &#8220;naravno motivirana&#8221; k maksimiziranju koristi, primer take &#8220;nedogmatske trditve&#8221;?</p>
<p>Vaši pogledi so, seveda, čisto legitimni. Malce pa zbode, če jih začnete predstavljati kot edino &#8220;naravno/racionalno&#8221; možnost razlage sveta. Neoklasična ekonomska doktrina, iz katere izhajate, predstavlja - kljub trenutni priljubljenosti - le enega izmed mnogih mogočih pogledov na človeško družbo. Nič več kot to. Zato vas prijazno prosim, da bodite s pojmoma &#8220;naravno&#8221; in &#8220;racionalno&#8221; malo previdnejši. Nista samo &#8220;vaša&#8221; <img src='http://razgledi.net/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';)' class='wp-smiley' /> </p>
<p>lpl</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-7843</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Sun, 20 Jan 2008 08:40:16 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-7843</guid>
		<description>Dopolnil bi samo, da je navajanje Malthusa (pa Erlicha) mimo tistega kar sem sam podal kot komentar k globalizaciji, ki ima svoj obraz takšen, kot ga opisuje avtor prispevka, ki ga komentiramo (JPD). Ali se bo ali ne razmišljanje malthusa pokazalo za resnično ali ne, je stvar bodočnosti, me pa čudi površnost branja, kjer zapišem, da je posledica eksplozivne rasti prebivalstva uničenje divjega življenja (rastlinstvo in živalstvo, vkljušno s karizmatično makrofavno) na planetu (ostanki so ujetniki na nekaj otočkih, kjer ni vzpostavljeno ravnotežje med njimi).  Meni v komenrtatju ni bilo važno, da se lahko človeštvo namnoži (ob hkratnem tehnološkem razvioju) do neslutenih milijard - govorim o nujnih posledicah, ki jih kolektivisrtično življenje v neskončno visokih stolpnicah in popolnoma zurbaniziranem in industrializiranem svetu prinaša. Moje mnenj je, da je za vsakega, ki tako kot francoski nobelov Gide misli, da je egoizme družine neskončno večji od egoizma posameznika, življenje v globalnem kolektivu konec resnične individualne svobode - te ostane nekaj samo v introvertiranem fiktivnem svetu, ki ga je za komunizem opisal prejšnji prvi človek SAZU-ja Bernik. Čistop vseeno je, ali bomo klone žrli do 300 kg posameznikov, čisto vseeno je ali bomo na manj kmetijskih površin pridelali hrane za dvajset milijard ljudi, ki se bodo šopali z zmanipuliranimi žitaricami,.. to ni bila moja poanta- poanta je, da današnja globalizacija izvaja množični genocid nad življenjem, ki ima na planetu popolnoma enako pravico do življenja, kot jo ima človek, ki pa ima pravico, kot posameznik dihati zrak pragozdov, gledati zvezdno nebo v temni noči, poslušati tišino v mestu,.. so absolutne stvari in je relativiziranje in dokazovanje zmotnosti nekaterih (primer Malthus) nerelevantnih in do sedaj, pač, neuresničenih apokalips. In ravno razpravi o apokaliptični prihodnjosti (atomske vojne, ptičje kuge, padci kometov,..) bi se morali pri pogovarjanju o kvaliteti izogniti.
Samo v pojasnilo, če smo že v smeri komentiranja, ki jo avtor verjetno nikakor ni hotel brati - misle ob branju prispevka me spominja na davno, kjer smo razlagali, da je kapitalizem edini dovolj fleksibilen (se spomnim tega izraza), da lahko z obdavčitvijo izpustov, pa tehnologijo,... bla, bla, reši tudi okoljska vprašanja (da o družbenih sploh ne govorimo), danes seveda temu ni tako, pa vendarle je fleksibilnost ponovno tukaj, da jo upšorabimo v svoje namene.
james</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Dopolnil bi samo, da je navajanje Malthusa (pa Erlicha) mimo tistega kar sem sam podal kot komentar k globalizaciji, ki ima svoj obraz takšen, kot ga opisuje avtor prispevka, ki ga komentiramo (JPD). Ali se bo ali ne razmišljanje malthusa pokazalo za resnično ali ne, je stvar bodočnosti, me pa čudi površnost branja, kjer zapišem, da je posledica eksplozivne rasti prebivalstva uničenje divjega življenja (rastlinstvo in živalstvo, vkljušno s karizmatično makrofavno) na planetu (ostanki so ujetniki na nekaj otočkih, kjer ni vzpostavljeno ravnotežje med njimi).  Meni v komenrtatju ni bilo važno, da se lahko človeštvo namnoži (ob hkratnem tehnološkem razvioju) do neslutenih milijard - govorim o nujnih posledicah, ki jih kolektivisrtično življenje v neskončno visokih stolpnicah in popolnoma zurbaniziranem in industrializiranem svetu prinaša. Moje mnenj je, da je za vsakega, ki tako kot francoski nobelov Gide misli, da je egoizme družine neskončno večji od egoizma posameznika, življenje v globalnem kolektivu konec resnične individualne svobode - te ostane nekaj samo v introvertiranem fiktivnem svetu, ki ga je za komunizem opisal prejšnji prvi človek SAZU-ja Bernik. Čistop vseeno je, ali bomo klone žrli do 300 kg posameznikov, čisto vseeno je ali bomo na manj kmetijskih površin pridelali hrane za dvajset milijard ljudi, ki se bodo šopali z zmanipuliranimi žitaricami,.. to ni bila moja poanta- poanta je, da današnja globalizacija izvaja množični genocid nad življenjem, ki ima na planetu popolnoma enako pravico do življenja, kot jo ima človek, ki pa ima pravico, kot posameznik dihati zrak pragozdov, gledati zvezdno nebo v temni noči, poslušati tišino v mestu,.. so absolutne stvari in je relativiziranje in dokazovanje zmotnosti nekaterih (primer Malthus) nerelevantnih in do sedaj, pač, neuresničenih apokalips. In ravno razpravi o apokaliptični prihodnjosti (atomske vojne, ptičje kuge, padci kometov,..) bi se morali pri pogovarjanju o kvaliteti izogniti.<br />
Samo v pojasnilo, če smo že v smeri komentiranja, ki jo avtor verjetno nikakor ni hotel brati - misle ob branju prispevka me spominja na davno, kjer smo razlagali, da je kapitalizem edini dovolj fleksibilen (se spomnim tega izraza), da lahko z obdavčitvijo izpustov, pa tehnologijo,&#8230; bla, bla, reši tudi okoljska vprašanja (da o družbenih sploh ne govorimo), danes seveda temu ni tako, pa vendarle je fleksibilnost ponovno tukaj, da jo upšorabimo v svoje namene.<br />
james</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: primorec</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-7842</link>
		<author>primorec</author>
		<pubDate>Sun, 20 Jan 2008 00:56:13 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/01/19/bliznjic-do-blaginje-ni/#comment-7842</guid>
		<description>@GorazdMiklavcic

zopet se moram strinjat s teboj ...   res je,  kamena doba se ni koncala, ker je zmanjkalo kamenja in naftna doba se ne bo koncala zato, ker bo zmanjkalo nafte    temu dejansko ne morem oporekat

moram pa dodati rahlo neprijeten podatek...   v kameni dobi _niso_  uporabljali kamenje za pridobivanje hrane (če odmislis, da so ostrim kamnom prerezali vrat divji svinji)  trenutno pa človeštvo porabi ogromno nafte za pognojevanje površin, na katerih proizvaja hrano,  za transport le-te hrane po svetu,  za zaščito le-te hrane pred škodljivci ter  za proizvodnjo goriva za avtomobile iz te taiste hrane (etanol iz koruze, biodiesel)...   atomsko energijo je precej teško  uporabiti za gnojilo..  enako s sončno energijo...
skratka...  kolikor mi je trenutno poznano, kamenje se vedno ni energija  in v prah zdrobljeno kamenje še vedno ni gnojilo

tako še vedno ostajam na enakem (istem) stališču izpred 3-4 ur.
Strinjam se s teboj, da [citiram] ... Glede na nizko izhodišče v nerazvitem svetu je zelo, zelo verjetno, da bo leta 2050 za pridelavo hrane za večje število prebivalcev planeta kot danes potrebno celo manj kmetijskih površin kot danes. [konec citata]   __dokler__ ne bo zmanjkalo nafte  [moj dodatek]</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@GorazdMiklavcic</p>
<p>zopet se moram strinjat s teboj &#8230;   res je,  kamena doba se ni koncala, ker je zmanjkalo kamenja in naftna doba se ne bo koncala zato, ker bo zmanjkalo nafte    temu dejansko ne morem oporekat</p>
<p>moram pa dodati rahlo neprijeten podatek&#8230;   v kameni dobi _niso_  uporabljali kamenje za pridobivanje hrane (če odmislis, da so ostrim kamnom prerezali vrat divji svinji)  trenutno pa človeštvo porabi ogromno nafte za pognojevanje površin, na katerih proizvaja hrano,  za transport le-te hrane po svetu,  za zaščito le-te hrane pred škodljivci ter  za proizvodnjo goriva za avtomobile iz te taiste hrane (etanol iz koruze, biodiesel)&#8230;   atomsko energijo je precej teško  uporabiti za gnojilo..  enako s sončno energijo&#8230;<br />
skratka&#8230;  kolikor mi je trenutno poznano, kamenje se vedno ni energija  in v prah zdrobljeno kamenje še vedno ni gnojilo</p>
<p>tako še vedno ostajam na enakem (istem) stališču izpred 3-4 ur.<br />
Strinjam se s teboj, da [citiram] &#8230; Glede na nizko izhodišče v nerazvitem svetu je zelo, zelo verjetno, da bo leta 2050 za pridelavo hrane za večje število prebivalcev planeta kot danes potrebno celo manj kmetijskih površin kot danes. [konec citata]   __dokler__ ne bo zmanjkalo nafte  [moj dodatek]</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
