V prostorih koprske Študentske organizacije Univerze na Primorskem so včeraj odprli razstavo karikatur Franca Jurija »Prosim, ne se smejat! Nesramne risbe Franca Jurija« Na ogled je postavil karikature iz zadnjega obdobja, ki jih dnevno objavlja v Dnevniku in na italijanskem programu koprske televizije, ki jih javnost verjetno manj pozna. Za ogrevanje v nabito polni dvorani sta poskrbela dr. Vlado Miheljak in avtor, ki sta sproščeno govorila o svojem dolgem poznanstvu še iz študentskih časov, prvih protestih, sodelovanju v odboru za človekove pravice (ki je pred dnevi obeležil 20-letnico). Zlasti pa sta govorila o svobodi govora in cenzuri oziroma o stanju medijev in človekovih pravicah danes.

Tako je Vlado Miheljak dejal: »Pred časom sem pri ocenjevanju situacije v Sloveniji podal naslednjo oceno: Medijska situacija v času Janševe vladavine ni tako slaba, kot smo pričakovali in napovedovali. Je veliko slabša.« Če bi nekdo citiral prvi stavek, bi bila navedba točna, a hkrati lažna; bila bi iztrgana iz konteksta, ki oblikuje sporočilo; in ta je: situacija je še slabša, kot smo pričakovali. Jasno in nedvoumno za vsakogar.« Besede so se seveda nanašale na zadnji incident, ki si ga je privoščil vladni urad za komuniciranje, ko je tujim novinarjem dostavil materiale z iztrganimi citati pomembnih akterjev na medijskem področju in kritizirano raziskavo o uravnoteženosti posameznih medijev, ki jo je pripravila zasebna Fakulteta za uporabne družbene študije iz Nove Gorice.

Franco Juri pa je za razgledi.net dejal:

Hja, nekdo je rekel, da sem bil vedno najboljši karikaturist … sicer, najboljši med… In tako je tudi bilo: najboljši karikaturist v svojem razredu osnovne šole in gimnazije, najboljši karikaturist med študenti geografije, med vojaki JNA, med univerzitetnimi asistenti italijanske književnosti, med poslanci prvega demokratičnega parlamenta. Nato najboljši karikaturist med diplomati in med državnimi sekretarji. Zdaj sem le karikaturist in novinar. No, morda spet najboljši karikaturist med novinarji in komentatorji. Kaj pa med karikaturisti? Oh, to že ne! Je kar nekaj odličnih karikaturistov na Slovenskem, tudi boljših od mene. Tako, da mi ne bodo očitali neskromnosti!
Sicer pa sem v Kopru pri študentih na sedežu Šoupa užival; študentska populacija je po mojem edina resna perspektiva tega ubogega Kopra, ki čaka na pomlad v senci ali v pretiranem blišču oblečenih palm in ostalega kiča. Veselila me je tudi množična udeležba in, seveda, počaščen sem bil spričo nagovora prijatelja, profesorja in kolumnista dr. Vlada Miheljaka, s katerim že dolgo sodelujeva na straneh Dnevnika.
Vesel sem bil mnogih zbranih obrazov. Prišli so Koprčani, pa tudi iz Ljubljane, Trsta in celo iz Benečije. Na primer: Donatella Ruttar (iz Postaje Topolo’), stari prijatelji kot so Darko Štrajn, Simon Tecco, Marino Vocci, Braco Rotar, Darja Betocchi, Leon Horvatič, pa nekateri živi primeri borcev za dostojanstvo in svobode izražanja, kot so Etbin Tavčar, Mirjana Čakardič in Barbara Verdnik. Pa veliko kolegov in prijateljev novinarjev iz Kopra in Ljubljane.”

Objavljeno pod kultura in šolstvo, mediji in splet | | |