Nemci se razburjajo, ker bo Nokia zaprla tovarno v Bochumu in proizvodnjo preselila v Romunijo. Dva tisoč delavcev, ki bodo v Bochumu izgubili službo, je presenečenih. Z delom v Nokii so zadovoljni, podjetje je zelo socialno odgovorno, delali so v prijetnem delovnem okolju, zato so presenečeni, da so čez noč brez obrazložitve zgolj dobili v roke obvestila, da ostajajo brez zaposlitve, so razlagali novinarjem. Proti preselitvi proizvodnje mobilnih telefonov v cenejšo Romunijo so protestirali tudi nemški poslanci v evropskem parlamentu. O podobnih slabih izkušnjah, ki so posledica globalizacije, so začeli poročati tudi iz ZDA, posledice selitve proizvodnje in globalizacije na ameriško gospodarstvo pa so postale ena od pomembnih tem v ameriški predvolilni kampanji.

V ZDA tovarne zapirajo in zaposleni izgubljajo delovna mesta predvsem zaradi selitve proizvodnje v cenejšo Mehiko. Po dvajsetih letih, kolikor traja preseljevanje proizvodnje v cenejše države, Američani ugotavljajo, da so nova kakovostnejša delovna mesta v storitvenem sektorju, ki so jim jih obljubljali politiki v zameno za delo za tekočim trakom, samo prazne obljube. Izbirajo namreč lahko le med slabo plačanimi storitvenimi dejavnostmi, kakršne so pakiranje, dostava in distribucija blaga, prodaja. Plače za ta dela so občutno nižje, kot so jih dobivali za delo v proizvodnji v podjetjih, ki so jih zaradi globalizacije zaprli. Zaposlenim v ZDA se ne zmanjšujejo le osnovne plače, tudi stroškov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je pripravljenih pokriti vse manj podjetij. Kar 47 milijonov od 300 milijonov državljanov ni zdravstveno zavarovanih.

Ekonomist Paul Krugman je v kolumni v časopisu International Herald Tribune pred dnevi napisal, da je v ZDA vpliv globalizacije na plače vse večja skrb zato, ker se je vrednost uvoza industrijskega blaga iz držav z nizkimi plačami od leta 1993, izražena v deležu BDP, podvojil.

And more than half of that rise reflects the explosive growth of U.S. industrial imports from China, which went from less than 0.5 percent of GDP in 1993 to more than 2 percent in 2006.

Konec decembra pa je Krugman napisal, da so ZDA dolgo uvažale nafto in surovine iz držav v razvoju, industrijske izdelke pa so uvažale iz drugih razvitih držav, kot so Kanada, članice EU in Japonska. Zdaj pa večino trgovinske menjave opravijo z državami, ki so veliko revnejše in plačujejo delavcem veliko nižje plače.

That is, a majority of our industrial trade is now with countries that are much poorer than we are and that pay their workers much lower wages.

Za manj razvita gospodarstva je to dobro, ker jim omogoča dvig plač, za ZDA je slabo, ker večini delavcem prinaša zmanjšuje realne plače. Za te delavce nižje cene v trgovinah Wal-Mart niso dovoljšnje nadomestilo. Kljub temu Krugman ne zagovarja protekcionizma. Kdor meni, da je globalizacija vedno in za vsakogar slaba, se moti. Upa, da Američani ne bodo prekinili trgovine s cenejšimi državami in jo nadomestili s protekcionizmom, ampak bodo problem zaradi padanja plač reševali z ukrepi za povečanje socialne varnosti.

As I said, I’m not a protectionist. For the sake of the world as a whole, I hope that we Americans respond to the trouble with trade not by shutting trade down, but by doing things like strengthening the social safety net. But those who are worried about trade have a point, and deserve some respect.

Po podatkih nemškega Spiegla so v ZDA v letu 2007 spet prodali več avtomobilov tujih kot domačih proizvajalcev, trgovinski primanjkljaj s Kitajsko se je povečal, ZDA niso več največja izvoznica informacijske tehnologije na svetu, Kitajska jih je tudi na tem področju že prehitela. Tri milijone delovnih mest v industriji so od leta 2000 zaprli v ZDA, le 15 odstotkov Američanov je še zaposlenih v industriji. Američane vse bolj skrbi tudi slaba kakovost poceni uvoženih izdelkov, v zadnjih mesecih so morali zaradi tega odpoklicati kar 20 milijonov izdelkov, ki so jih uvozili s Kitajske. Po anketi časopisa Wall Street Journal le še 28 odstotkov Američanov meni, da je globalizacija dobra.

Zavzemanje za prosto trgovino tudi v ZDA v besednjaku politikov vse bolj nadomešča protekcionizem. V EU se za protekcionistično zaščito domačih podjetij najbolj goreče zavzema Francija.

Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je nemškim poslancem evropskega parlamenta zagotovil, da evropska komisija nima nikakršnega zahtevka za dodelitev denarja iz evropskih regionalnih skladov za preselitev proizvodnje Nokie iz Bochuma v Romunijo. Je pa tudi pristavil, da so vse članice enakopravne, kar pomeni, da je treba preselitev proizvodnje s Finske v Nemčijo obravnavati enako kot preselitev iz Nemčije v Romunijo. Nemci so zaradi zaprtja tovarne v Bochumu posebej zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker je veliko ljudi v tem kraju pred leti že izgubilo zaposlitev zaradi zaprtja Oplove tovarne. So pa Nemci prej kot Američani ugotovili, da jim selitev proizvodnje na Kitajsko ne prinaša zgolj koristi, zato je bolje ostati doma, kjer imajo za proizvodnjo na voljo ustrezno opremo in razvoj, ki zagotavljata ohranitev dobrega imena zaradi kakovosti in zanesljivosti izdelkov “made in Germany”.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |