Janšev predložek za Cvikla in Lahovnika
vojko, sreda, 16. januar 2008Zdaj smo torej vsi ‘v istem čolnu’, vlada pa je pripravljena ‘prisluhniti in sprejeti’ kakršen koli ‘dober in realen’ predlog, ki bi ‘pomagal ali pripomogel k temu, da Slovenija poveča konkurenčnost, gospodarsko rast in zniža inflacijo‘. Misli to premier Janez Janša resno ali se šali ali ne ve, kaj govori? Za konkurenčnost in rast je vlada vse doslej zagotavljala, da sama najbolje ve, kaj je treba storiti in ob nenehnem ponavljanju številk neutrudno ugotavljala, da so posledica njenih ukrepov; za inflacijo pa so vladni možje od premiera navzdol zadnjega pol leta ‘prosto po Umarju’ prepevali karaoke na temo ‘zunanjih dejavnikov’ nafte in hrane, na katere se ne da vplivati, medtem ko da so kontrolirane cene in fiskalna politika v ‘trdnem objemu’. Kaj torej velja: da bi bila konkurenčnost in rast lahko še boljša in višja, inflacija pa nižja, vendar vlada ne ve, kako to omogočiti oziroma storiti - ali, da je bilo storjeno vse, kar se je dalo?
Vlada kot vladna koalicija pripravljeni prisluhniti in sprejeti kakršen koli dober predlog, ki bi pomagal ali pripomogel k temu, da Slovenija poveča konkurenčnost, gospodarsko rast in zniža inflacijo. Glede na zahteve, ki se pojavljajo po tem - da naj bi problem inflacije obravnavali na izredni seji - naj povem, da je kolegij državnega zbora včeraj na predlog vlade odločil, da bo takšna izredna seja naslednji torek. Vlada je za to sejo že pred časom pripravila vrsto predlogov, s katerimi želi blažiti negativne učinke inflacije in pripomoči k temu, da na tiste, ki so zaradi dviga cen najbolj prizadeti, ti učinki ne bi imeli še posebej negativnega vpliva. /…/ Poudarjam še enkrat, da potrebujemo dobre in realne predloge. Ti morajo temeljiti na realni oceni stanja.
Premierove včerajšnje besede niso tako odkrite kot novembrske, ko je opoziciji oblast ponujal kot prulske branjevke solato na tržnici (koalicijska ‘lahka konjenica’ pa zmerjala ’strahopetce’ in ‘podelance’), a močno spominjajo nanje. V prostem prevodu se namreč glasijo: Dajte, ‘pametnjakoviči’, zinite že vendar, ko ste tako pametni, stopite končno na plan in prevzemite odgovornost - ali pa utihnite že enkrat! In kot da to še ne bi bilo dovolj, so Finance nekaj ur po tem, ko je premier pozval k plačni ‘treznosti’, objavile, da imajo ministri že višje plače, v skladu z novim sistemom. Že kar vidim, kako bosta Milan M. Cvikl in Matej Lahovnik ta predložek iz teka nabila visoko čez gol.
Pa dobro, a Janša res nima ob sebi nobenega pametnega piarovca? Ali nobenega ne posluša? Ali se mu ‘noben pameten’ ne upa ničesar reči? Toliko komunikacijskih dizastrov v časovno kratki seriji je že prav neverjetnih: krmilo v pravo smer, umetni oblački, zlata doba, štruce v smetnjakih, pošljite previsoke račune, storili smo vse, ne zaupajte javnomnenjskim raziskavam, volilni rezultat je slab, blatenje v tujini, boj proti tajkunsko-političnim povezavam, vlada se lahko takoj umakne, čakamo predloge … Izzivanje ‘pametnjakovičev’ je lahko kdaj in drugje simpatično, tokrat in z mesta, s katerega, ko je bilo izrečeno, pa je zgolj, najblažje rečeno, nespametno.
Teza bo morda na tem mestu slišati nenavadno, a ’sloves’ Janševe vlade je vse manj odvisen od tega, kaj je naredila (v dobrem in slabem) in kaj dela kot od tega, kaj je govorila in kako se obnaša. Še več (in če ostanem zgolj v izhodiščnem okviru): res je, vlada je komaj kaj (aktivno in pasivno) prispevala k inflaciji, a tudi za gospodarsko rast ni kaj prida zaslužna. A ker si je te zasluge pripisovala čez sleherno mejo dobrega okusa, je zdaj kriva tudi za inflacijo.
‘Premestitev’ se je zgodila na ravni ‘govorice’: vlada je poudarjala (konjunkturno) visoko gospodarsko rast in razglašala ‘zlato dobo’, s čimer je ustvarjala pričakovanja, da bodo ljudje to takoj videli na plačilnih listah; podjetja, v katerih je zamenjala celotne menedžerske ekipe, so se morala izkazati z visokimi dobički (da se utemeljenost zamenjav potrdi), zdaj pa ti dobički (denimo v primeru Mercator) niso zaželeni, ker bi vlada raje nižje marže in s tem nižjo inflacijo; z vladne strani režirana vertikalna povezava med trgovcem in dobaviteljem je bila ‘potrebna’ zaradi prodora na ‘južne trge’, zdaj pa naj bi bila kriva za visoke cene; z novim plačnim sistemom je vlada javnemu sektorju na papirju odobrila rast nad rastjo produktivnosti, zdaj pa od njega zahteva, da zaradi inflacije (!) to rast vsaj deloma ‘preloži’ v pokojninski sklad; vlada je povišala je sejnine za člane nadzornih svetov v državnih podjetjih, ti pa odobrili nekatere »v nebo vpijoče« menedžerske nagrade; revščina je bilo do konca lanskega decmbra vedno manj, potem pa je letos januarja vlada po hitrem postopku sprejela gasilske ukrepe proti njeni širitvi. In tako naprej, do povzetka: vladi, ki nam je tri leta vbijala v glavo, kako pametna in suverena je (da o ‘moralni čistosti’ ne govorim), sploh v primerjavi s prejšnjimi, bi zdaj morali verjeti, da je dojemljiva za predloge.
Kajneda!? Obrat ni nepričakovan, kajti Janša in vlada sta si z govorico in obnašanjem na vrat nakopala grožnjo s prvo splošno stavko javnega sektorja v zgodovini države in grožnjo z velikimi stavkami v zasebnem gospodarstvu (uradno uperjenimi proti delodajalcem). In ker razmere ‘zaudarjajo’ po ’stanju povišane temperature’, se je hkrati zgodil tudi ‘obrat’ v retoriki. Zdaj smo spet vsi ‘v istem čolnu’, ’skupno’ iščimo rešitve, vsi se moramo ‘potruditi’ in biti ‘pripravljeni na kompromise’. Janša bi kajpak ugovarjal, da je ‘roko’ ponujal že ob začetku mandata in ves čas med njim (z različnimi ljudsko-frontnimi papirnatimi zavezami a la partnerstvo za razvoj in sporazum o sodelovanju), a to so bili, kakor je tudi sedanji ‘čoln’, zgolj politični manevri onstran legitimnosti. Mandata ta vlada od volivcev ni dobila zato, da sodeluje s strankami opcije, ki je ‘delala narobe’, ampak zato, da sama naredi bolje. Še pomembneje pa je, da je Janša ves čas in istočasno, ko je molel ‘roko’, govoril o ‘dvanajstih letih kontinuitete’.
Janša lahko pokaže še toliko organigramov in pod vrata podtakne še toliko gradiv o stanju medijske svobode v Sloveniji, mediji imajo za to, da je ‘vlada kriva za meglo in dež’, zaslug le toliko, kolikor dovolj izčrpno navajajo besede prvega in drugih ministrov. Njena lastna ‘govorica’ je za vlado bolj nevarna od njenih dejanj.
“Vlada je komaj kaj naredila”- ni to malo prevelik odpustek za vlado,
ki je uskladila pokojnine s plačami, prodala Mercator, SIJ, NKBM, ki kani prodati Triglav, Telekom, elektrogospodarstvo itd.itd.? Ali pa vse to-posebej razprodaja nacionalnega premoženja - ni važno ali pa je celo dobro in zaželeno? Sodeč po mestu in vlogi JP Damjana na teh straneh bi veljalo slednje.
Ps: kaj pa teorija zarote? Inflacija je bila-kot 9/11- vsaj dopuščena, kajti protesti in stavke proti inflaciji, za preživetje, za “bare necessities” so-skupaj s strahom- le manj nevarni, kot bi bili protesti dobrostoječega, sitega, samozavestnega ljudstva proti sesuvanju gospodarskih temeljev nacije, pa še proti lezenju f’ rit cerkvi, Italijanom in EU in razkosavanju nacije same s pokrajinami? Zakaj pa ne, sploh če je -kot v prejšnjem predvol.letu-spet na sceni kak Republikanski institut.
Heh, igor vidmar je še vedno v stari vlogi. Namesto dejstev in številk ga denimo pri inflaciji zanima teorija zarote. Človek božji, ves svet in cela EU je soočena z najvišjo inflacijo v zadnjih 10 letih. ECB (podobno kot FED in naš UMAR) natančno ugotavlja vzroke za povišanje cen v rasti svetovnih cen hrane in nafte. V Sloveniji je inflacija višja, ker je nekonkurenčna struktura v trgovini in gospodarstvu omogočila hiter prenos cen inputov v maloprodajne cene, v drugih državah je zaradi bolj konkurenčne tržne strukture ta prenos bolj postopen in manjši. Toda trendi so isti.
Nato se pa najdejo neki domači strokovnjaki za fiskalno inflacijo, ki še podpihujejo inflacijska pričakovanja in posredno podpihujejo sindikate k stavkam za višje plače. Dvig plač ni pravi ukrep za realno zmanjševanje kupne moči plač zaradi inflacije, saj bo to spodbudilo spiralo višjih stroškov dela, posledične manjše konkurenčnosti naših izvoznikov, padca gospodarske rasti, inflacije itd. Portugalski scenarij. Mislim, da se je vlada odločila za pravi ukrep - za znižanje davčnih obveznosti (in s tem višanje neto plač) tistih, ki jih je dvig cen hrane in goriv najbolj prizadel. S tem ne bo prizadela konkurenčnosti našega gospodarstva.
Mislim, da bi se vsi skupaj, tako ekonomisti, sindikalisti in politiki kot tudi razni javni komentatorji, morali počasi zavedati svoje odgovornosti. Namesto slepega politikantstva in škodovanja vladi JJ za vsako ceno, bi morali najprej pretehtati dejstva in možne ukrepe ter predlagati konstruktivne rešitve. Kdo pa mara to vlado, razen nekaj hard core vernikov posameznih koalicijskih strank?! Toda to še ne pomeni, da je naredila vse narobe in da je kriva za dež in inflacijo in gospodarsko rast. Za nič od tega ni posebej odgovorna. Treba je biti osebno pošten in vlado, katerakoli že je, kritizirati takrat, ko naredi kaj narobe, in pohvaliti, ko naredi kaj prav.
S tega vidika je Vojkov komentar odličen, ker ima potrebno distanco. In ker pravilno ugotavlja, da te vlade ne bodo ugonobila njena dejanja, pač pa njena nespretna retorika.
“Zdaj smo torej vsi ‘v istem čolnu’, vlada pa je pripravljena ‘prisluhniti in sprejeti’ kakršen koli ‘dober in realen’ predlog, ki bi ‘pomagal ali pripomogel k temu, da Slovenija poveča konkurenčnost, gospodarsko rast in zniža inflacijo‘”
Neverjetno sprenevedanje. Prav Kardeljevsko eksperimentiranje z ekonomijo!
Na temo Janševega “novoreka” sem posal tudi na svojem blogu.
Strinjam se z glavnim sporočilom članka. Vlada res nima smisla za piar. Komentar pa pišem zaradi pisanja o tem, za kaj so volivci tej vladi podelili mandat. To neumnsot sem prvič opazil pri Pahorju. Volivci seveda niso podelili mandata vladi, ampak političnim strankam. Torej, političnim strankam so delegirale odgovornost, da ravnajo v skladu s svojim programom in predvolilnimi obljubami. Odgovornost poslancev oziroma političnih strank je podpora ali nepodpora vladi. Prav bedasto je pri tem govoriti, ali imajo mandat volivcev. Dejansko gre za nerazumevanje slovenske ustave in sploh bistva demokracije. Slovenska ustava namreč določa, da so poslanci (in ne na priemr politične stranke) pri svojih odločitvah v parlamentu samostojni. Še posebej bedasta, neznalska, politikantska je zatorej trditev, da vlada mandat (n)ima mandata volivcev za sodelovanje s katerokoli opcijo.
1. Glede JP Damjana ne gre zgubljat besed, propad…. Finančno mogočni lešinari dobijo žrtev vedno, ko je v stiski. Zato nam slovencem v prihajajočih dneh grozi velika nevarnost. Ravno v tem času socialne stiske se bojo našli novi JPDji, ki bojo svetovali, prodajte in privatizirajte še to in tisto, vse če je možno… Boljše bo, jes ku*ac! A je Rusom bolje, in Čilencem, in Madžarom, in Poljakom, in ne vem komu vse še? Čas nemirov je idealen čas razprodaje države, zato morajo NUJNO hitro vzeti državne vajeti v roke ljudje, ki bojo, kot prvo bedeli nad kritičnimi premiki oz. spremembami v državi in drugič, da bojo res ne samo govorili o ukrepih, ampak jih tudi sprejeli in izvedli; take, ki nas bojo vlekli ven iz tega dreka. Ljudje pa upam, da ne bojo toliko neumni, da bi se za izboljšanje stanja vsaj za življenje muhe enodnevnice odpovedali, za vse nadaljnje dni, določenim (zgodovinsko težko prigaranih) pravic iz naslova socialne varnosti.
2. PR službe pa vse na cesto! Naj politiki sami zagovarjajo svoja dejanja in tako bojo ljudje nekaj vesoljnih sekund prej dojeli bistvo (ne)nategovanja.
Igor (Vidmar), se mi zdi, da si malce hitro bral; komaj kaj oziroma ne kaj prida se nanaša na to, koliko je ta vlada naredila za gospodarsko rast in konkurenčnost ter koliko je odgovorna za inflacijo (o čemer je premier govoril včeraj). Tega ni veliko, zato vlada v prvih dveh primerih ne more biti zaslužna, v primeru inflacije pa ne kriva. In če misliš, če te prav razumem, da je ta vlada naredila veliko slabega, se lahko s tabo v splošnem strinjam. Kar poleg tega trdim je le, da je še več napak v zadnjih mesecih naredila z besedami in obnašanjem, torej ne na ravni ‘golih’ dejanj, ampak ‘govorice’. Posledica tega je, da bi tej vladi in njenemu premieru bolj malo ljudi verjelo tudi, če bi izjavila, da je danes v Ljubljani slabo vreme.
Glede mandata te vlade pa: kdor verjame, da so volivci vodilnima vladnima strankama dali mandat za koalicijo ali paktiranje z liberalnimi in/ali socialnimi demokrati, je najbrž spregledal, da sta dobili volitve prav zato, da dotedanji vladni stranki ne bi bili več na oblasti. Sklicevanje na ustavo ne pomaga, med legalnostjo in legitimnostjo je razlika.
Glede mandata vlade: vlado sestavlja koalicija političnih strank. Kdor trdi, da v proporcionalnem sistemu, sploh ko je izid volitev za določeno koalicijo tesen, stranke niso dobile mandata za sodelovanje z drugimi strankami, je najbrž spregledal bistvo tega političnega sistema.
preden spoštovanega Ervinatorja še naprej zanese v razmišljanje o “podeljenih mandatih vladi ali strankam” naj si prosim prebere celotno izjavo Pahorja. Iz tega mu bo jasno, da je bila diskusija na temo, da je koalicija strank dobila mandat, in dokler je koalicija živa, naj ima tudi vlado. Ko bo druga koalicija dobila večino, in posledično mandat, bo ta druga koalicija sestavila vlado… da pa večinska koalicija ponudi, da gre v opozicijo, hkrati pa obljubi, da “bo konstruktivna” proti manjšinksi vladi… te so malo bose, ampak tako simptomatične za to vlado…
Stupid, morda je Pahor govoril tudi o tem, da je koalicija dobila mandat (v parlamentu) za sestavo vlade. Ampak kot razlog, da SD ne gre v novo koalicijo, je izrecno navajal, da SD za to ni dobila mandata volivcev. Torej, Pahorjeva izjava je bila zares stupidna.
g. JP Damjan,- tisto o teoriji zarote je bilo bolj za šalo(razen Republikanskega instituta: bodimo vsi skupaj zelo pozorni na uvajanje elektronskih volitev!). To pa, da je JJ vlada ljudem/volivcem postala nesimpatična zaradi “retorike”, kot menita oba z Vokom, je pa iz istega bizarnega, zdravo pamet volivcev podcejujočega(in skupnostni,”nacionalni” čut tudi) arzenala kot prepričanje , razširjeno tudi pri “levo-liberalnih” komentatorjih, da v sodobni politiki velikih razlik med strankami, programi, še posebej ekonomskimi, itak ni, da gre v politiki nasploh le še za formo, retorične odtenke, osebnosti, kakovost PR -skratka, za prinašanje neumnih volivcev okoli, ne pa za spoštovanje osnovnih, magari “nacionalnih” interesov, za “substanco”,strateške odločitve/lastnino ipd. To pa da je tako seveda zato, ker da živimo v najboljšem od možnih svetov, v katerem je (neo)liberalno-demokratični, absolutno tržni kapitalizem dokončno zmagal, pa konec besedi in zgodovine . Think again; to se vse bolj kaže kot retro iluzija 90-ties, fukuyamovsko “post-politična” ideologija(=sprevrnjena zavest): kriza (skrajnih oblik zaenkrat) globalnega neoliberalnega kapitalizma in ideologije totalne privatizacije in deregulacije vsega sproža celo v anglo-ameriških liberalnih krogih(glej npr.posebno edicijo Newsweeka za 08) nekaj razmislek o vračanju/večanju vloge državne regulacije -in celo državnega upravljanja podjetji (glej Kraljiča v zadnjem Objektivu).Licemerska sebična kozmetika, pa vendar. ps: morda sta opazila, da je Sarkozy celo zaprosil J.Stiglitza ,naj poišče kako drugo merilo napredka poleg doslej edino zveličavne rasti BDP-ja(in Stiglitz je prošnjo sprejel). Lepa reč, kaj? ps: JJ vlada je gotovo naredila kaj dobrega, a prodaje SIJ-a, NKBM, Mercatorja…ni vmes.
igor vidmar,
tale stil mi je že bolj všeč, saj vsaj omogoča normalno komunikacijo, čeprav se ne strinjamo.
“…. čeprav se ne strinjamo”
Nadvse dober argument! ;.)