GOST RAZGLEDOV

mag. Vekoslav Korošec
direktor Združenja za inženiring pri GZS
Vekoslav.Korosec@gzs.si

Kako uspešno je izvedena investicija, je v zelo veliki meri odvisno od inženiringa. Svetovalni inženiringi imajo v investicijskih procesih pomembno vlogo saj nastopajo že v zgodnjih fazah. Najbolj razvite države že ob začetku prejšnjega stoletja razvile postopke za optimalno izvajanje investicij, posebno državnih gradenj (javna naročila). Tudi v Sloveniji imajo inženiringi dolgoletno tradicijo in številne reference doma in v tujini. Ob nedvomno velikih dosežkih inženiringa pa smo v Sloveniji v zadnjih letih imeli tudi nekaj projektov, ki niso uspeli. To so projekti, ki jih je naročil javni sektor na področju infrastrukture (ceste, predori) in zdravstva (gradnja bolnišnic). Pri teh projektih je prišlo do velikih zamud, podražitev in do tehničnih nepravilnosti. Revizije in ugotavljanje vzrokov za napake so še v izdelavi, imajo pa nekaj skupnih značilnosti, ki jih je že mogoče navesti.

Za vse problematične projekte je značilno, da je bil investitor javni sektor, ki praviloma nima ustrezne investicijske ekipe. Premalo izkušena investitorska ekipa, pomanjkljiva projektna dokumentacija, pomanjkljiva projektna naloga so vzroki, da projekt lahko zaide v težave (fast track to disaster). Investitor ob začetku gradnje ni imel zagotovljenih finančnih sredstev in je gradnjo prekinjal. Pogodbe z izvajalci so bile sklenjene na osnovi nepopolne projektne dokumentacije, posledično je prihajalo do številnih sprememb, kar so spretni izvajalci izkoristili za podražitve. Pri nekaterih projektih je prišlo tudi do projektantskih in izvajalskih napak. Nadzor nad gradnjo svoje naloge ni kakovostno opravil. Na žalost je takšnih projektov veliko, zato je javnost in stroka na te pojave reagirala in zahteva ukrepe.

Rešitve problemov so kompleksne in jih lahko razdelimo na več področij:
1. Dopolnitev zakonodaje s strožjimi določili za vse udeležence (zakon o graditvi objektov, zakon o inženirski dejavnosti)
2. Sankcije za kršitelje (izguba licence pri Inženirski zbornici Slovenije, kar velja za posameznike - pooblaščene inženirje; izbris iz članstva v strokovnih združenjih ZING in ZISP, kar velja za podjetja)
3. Dvig strokovne ravni pri investitorjih (izobraževanje, vključevanje izkušenih svetovalcev, usposobljen in neodvisen nadzor nad gradnjo)
4. Pred odločitvijo o gradnji in podpisom pogodb morajo biti zagotovljena finančna sredstva
5. Spoštovanje kodeksa poslovne prakse in nadzor nad izvajanjem kodeksa
6. Onemogočanje »konflikta interesa«, predvsem v povezavah naročnik-izvajalec, izvajalec- nadzornik
7. Izobraževanje inženiringov za dobro poslovno prakso skladno z določili FIDIC in EFCA
8. Spremeniti kulturo investicijskih procesov in odnos do gradnje. Kakovost, izpolnjevanje rokov in izvedba v okviru predvidene cene morajo postati vrednota. Kdor ta pravile krši, ne more biti niti investitor niti inženiring ali izvajalec. V razpisih se morajo dosledneje upoštevati pozitivne reference in sankcionirati negativne reference.

Beseda inženiring je angleškega izvora in obsega intelektualne storitve, ki temeljijo na poznavanju gradnje investicijskih objektov od snovanja, načrtovanja, usklajevanja, projektiranja, nadzora, do stavljanja v pogon in šolanja kadrov. Lahko se pojavlja na strani naročnika, to so svetovalni inženiringi, ali pa na strani izvajalca, kjer inženiring poleg projektiranja prevzame tudi vodenje projekta dograditev in dobavo opreme.

Svetovalni inženiring je strokovna tehnična, pravna, ekonomska in organizacijska pomoč v celotnemu investicijskemu procesu, od ideje do predaje dograjenega objekta. Lahko vključuje tudi obratovanje. To pomeni, da zajema vse potrebne aktivnosti za vzpostavitev pogojev za kakovostno in uspešno izvajanje dejavnosti prostorskega načrtovanja, projektiranja in tehničnega svetovanja v smislu njihovega povezovanja in koordiniranja, pri čemer se, ob upoštevanju javnega interesa, v največji možni meri zasleduje in zadovoljuje interes investitorja. Zato sta pomembni tako usposobljenost oziroma strokovnost kakor tudi korektnost oziroma nepristranskost izvajalca svetovalnega inženiringa. Svetovalni inženiring izvajajo lahko le gospodarske družbe registrirane za opravljanje dejavnosti 74.20 po standardni klasifikaciji dejavnosti. Ne morejo ga izvajati gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z zastopanjem ali trgovino oziroma se pri njihovem delu lahko pojavi konflikt interesov.

Evropsko združenje svetovalnih inženirjev EFCA s sedežem v Bruslju navaja sedem ključnih področij storitev svetovalnega inženiringa:
- Svetovanje pri naročanju in izvedbi projekta
- Povezovanje nalog projektnega in izvedbenega managementa (project management)
- Študije izvedljivosti
- Idejna zasnova – idejni projekt
- Izvedbeno projektiranje (projekti za izvedbo in projekti izvedenih del)
- Procesi izbire pogodbenikov in dobaviteljev (razpisna dokumentacija, vrednotenje ponudb)
- Nadzor izvajanja pogodb, nadzor nad gradnjo in inštalacijami.

Področja dejavnosti, kjer nastopajo svetovalni inženirji, so po definiciji EFCA zelo široka:
- Vse vrste zgradb
- Infrastruktura (ceste, letališča, železnice, pristanišča, predori, mostovi…)
- Javna infrastruktura (vode, telekomunikacije, energija)
- Energetski objekti (elektrarne, alternativni viri energije, omrežja…)
- Industrijski objekti (tovarne, skladišča)
- Varstvo okolja (čistilne naprave, deponije)
- Agrokultura (namakanje, izsuševanje, razsoljevanje)
- Izkoriščanje naravnih virov (rudniki, plin, nafta)
- Računalniške storitve (programska oprema, strojna oprema)
- Management ( vodenje gradnje, vodenje človeških virov)
- Prostorsko planiranje.

Svetovalni inženirji se v velike infrastrukturne projekte vključujejo že v razvojni fazi, pri izdelavi idejnih zasnov, idejnih projektov in študije izvedljivosti (feasibility study). Študija izvedljivosti je ključni dokument za odločanje, zato so mednarodne finančne institucije izdelale posebno metodologijo za njeno izdelavo, pa tudi posebne smernice za vlogo svetovalnega inženirja v različnih modelih financiranja projektov, ki so javno-zasebno partnerstvo oziroma Public Private Partnership (PPP), oblikuj-gradi oziroma Design-Build (DB), oblikuj-gradi-financiraj-upravljaj oziroma Design-Build-Finance-Operate (DBFO) in kupi-poseduj-upravljaj-prenesi oziroma Buy-Own-Operate-Transfer (BOOT).

Svetovalni inženir mora biti strokovno usposobljen za svojo dejavnost, delovati mora skladno s kodeksom etike, saj je njegovo delo v razvojni fazi zelo odgovorno in vpliva na uspeh celotne investicije. Izdelane študije izvedljivosti pregledajo revizorji finančnih inštitucij. Te najamejo najuglednejše svetovalne inženirje.

Po sprejeti odločitvi o investiciji se začne faza razpisa, kjer svetovalni inženirji sodelujejo pri izdelavi projekta za razpis oziroma razpisne dokumentacije. Priprava razpisne dokumentacije, kriteriji za izbiro najboljšega ponudnika, predlog pogodb, izbor najugodnejšega ponudnika, zahtevajo specifična znanja, ki jih slovenski inženiringi imajo. V pomoč so jim smernice mednarodnega strokovnega združenja FIDIC, ki so nastale na osnovi dolgoletne prakse različnih vrst pogodb, definirajo vlogo naročnika, izvajalca ter inženirja in so prevedene tudi v slovenščino. To so štiri knjige, ki jih označujemo z barvami, rdeča, rumena, srebrna in zelena. Za pogodbo s svetovalnim inženirjem pa se uporablja bela knjiga. Investitor odloči, kakšen model pogodbe bo izbral, predvsem pa je ta odločitev odvisna od vrste del.

Projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo) za velike infrastrukturne objekte izdelujejo svetovalni inženirji oziroma firme, ki so usposobljene za izvedbeno projektiranje. Investitor v določenih primerih odda projektiranje izvajalcem ali izvedbenemu inženiringu, odvisno od zahtevnosti in specifičnosti projekta. Pri velikih infrastrukturnih objektih se navadno prakticira kombinacija svetovalnega in izvedbenega inženiringa. Svetovalni inženir izdela v celoti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri projektu za izvedbo pa prevzame vlogo generalnega projektiranja in v svojo dokumentacijo vključuje detajlne projekte izvajalcev ali dobaviteljev.

Pri sami gradnji lahko svetovalni inženir opravlja nadzor skladno z zakonom o graditvi objektov, lahko pa je tudi v vlogi inženirja po FIDIC. Lahko tudi svetuje naročniku pri sprejemanju odločitev, pri zagotovitvi kakovosti, pogajanjih z izvajalcem in drugih strokovnih nalogah. V določenih primerih pa prevzame celotno vodenje projekta (Project management). Ta model se uporablja v primerih, ko investitorji nimajo lastnih kadrov za vodenje investicije. Slovenski inženir je v naši praksi s svojimi storitvami v pomoč investitorju, ki ima lastno strokovno jedro, storitve, ki jih sam ne pokriva pa oddaja svetovalnemu inženirju. To je logično, saj si investitor v zaostrenih pogojih gospodarjenja ne more privoščiti stalne investicijske skupine, ki bi bila sposobna izvajati celotni investicijski inženiring. Svetovna praksa v zadnjih letih je, da državne institucije in javna podjetja lastne (In-house) storitve s področja investicij v največji možni meri oddajajo svetovalnim inženirjem in s tem zmanjšujejo stroške poslovanja in dosegajo večjo kakovost.

Nadzor nad gradnjo zahteva strokovno izobražene kadre z licenco za nadzor (strokovni izpit) in zahtevano prakso in referencami. Svetovalni inženir svetuje naročniku pri zaključku gradnje, pripravi potrebne dokumentacije za tehnični pregled, vključno s projektom izvedenih del, izdeluje obratovalna navodila in sodeluje pri šolanju kadrov. Lahko sodeluje z naročnikom tudi do zaključka obratovanja, razgradnje objekta in skladiščenja odpadkov.

Naročniki danes zahtevajo celovito storitev, to je študijo izvedljivosti, izdelano na osnovi kriterijev mednarodnih finančnih inštitucij, ki poleg tehničnih rešitev podaja tudi optimalni model financiranja gradnje. Naročnik od svetovalnega inženiringa danes pričakuje projektno dokumentacijo in aktivno pomoč pri vključevanju objektov v prostor, kar je glavna ovira pri izvajanju investicij. Naročnik pričakuje od inženirja tudi kvaliteten nadzor nad izgradnjo in montažo. Uvajajo se novi modeli gradnje in financiranja projektov (BOT, PPP), ki jih sodobni inženiringi morajo obvladati. Pomembna je tudi povezava z industrijo in gradbeno operativo. Obe dejavnosti se na projektih lahko uspešno dopolnjujeta in lahko tudi skupaj nastopita predvsem na tujih trgih.

Za slovenske inženiringe je jugovzhodna Evropa posebej zanimiv trg. Tam smo pred leti že bili (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija), po razpadu bivše skupne države pa je naš delež na teh trgih bistveno padel. Skupni izvoz slovenskih inženiringov v letu 2006 je znašal okrog 10 odstotkov, kar je pod povprečjem v EU (več kot 20 odstotkov).

Za uspešen nastop na trgih JV Evrope niso pomembne samo poslovne povezave in sodelovanje na razpisih. Sodelovanje mora biti bistveno širše, saj se morajo najprej povezati strokovni kadri. Brez udeležbe lokalnih izvajalcev in predvsem lokalnih inženiringov bo za Slovenijo težko pridobiti primerjalne prednosti z močno tujo konkurenco. Naša prednost je lahko, da v projekte v čim večji meri vključimo lokalne kadre in lokalna izvajalska podjetja.

Za slovenske inženiringe je prav tako pomembno, da lahko inženirjem v JV Evropi pomagajo pri ustanavljanju strokovnih združenj in tem združenjem pri vključevanju v evropsko strokovno organizacijo EFCA (European Federation of Engineering Consultancy Associations) in si tudi tako zagotovijo povezave, ki so pomembne za pridobitev poslov. EFCA je na sestanku »boarda« direktorjev 6. decembra 2007 v Ljubljani že podprla predlog, da bodo slovenski inženiringi strokovno pomagali združenjem v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini in Makedoniji.

Načrtovani projekti v JV Evropi so izjemno obsežni, če bodo slovenski inženiringi hoteli pridobiti naročila, bodo morali vložiti bistveno več dela in aktivnosti, kot smo bili vajeni do sedaj. Vključitev inženiringov bo vplival tudi na druge gospodarske dejavnosti saj so sinergijski učinki zelo veliki. Te poslovne priložnosti Slovenija ne sme zamuditi.

Po reorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije leta 2006/2007 smo inženiringi organizirani v dveh avtonomnih združenjih ZING - Združenje za inženiring in ZISP združenje za svetovalni inženiring. Obe združenji imata skupaj približno 1200 članov in sodelujeta z FIDIC in EFCA. Pred slovenskimi inženiringi so veliki izzivi. Če bomo uspešno izvajali naloge bomo storitve izboljšali, če ne, nas bo trg izločil in ga bodo obvladovali tujci. To bi bilo slabo za Slovenijo, saj je za državo je pomembno, da ima lastne usposobljene inženiringe. Stroka se tega zaveda, zato bo odločneje nastopila proti kršiteljem dobre inženirske prakse. Svojo nalogo pa mora opraviti tudi država, ki je največji investitor in ima z investicijami v javni sektor največje težave.

Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo | | |