Francozi ne marajo, da se predsednik Nicholas Sarkozy kot Paris Hilton oziroma kak pop zvezdnik ali filmski igralec nenehno pojavlja v medijih, ki jih imajo sicer večinoma v lasti njegovi prijatelji. Medtem ko se jim denarnice zaradi inflacije in padanja kupne moči vse bolj tanjšajo, Francozi od predsednika pričakujejo, da se bo problema resno lotil kot državnik, predvsem pa začel izpolnjevati svoje predvolilne obljube, ne pa težave poskušal prikrivati z dogodivščinami iz zasebnega življenja. Ne more potovati z dragim zasebnim letalom svojega prijatelja industrijalca, bivati v najdražjih hotelih, uveljavljati davčnih olajšav, ki koristijo predvsem bogatim, državljanom, ki morajo preživeti v povprečju s 1500 do 2000 evri na mesec, pa pridigati, naj več delajo, pa bodo več zaslužili, so enotni analitiki.

V začetku tedna je časopis Le Parisien objavil rezultate ankete, ki je pokazala, da Nicholasa Sarkozyja po razkošnih počitnicah z novo prijateljico Carlo Bruni v Egiptu in Jordaniji podpira le še 48 odstotkov prebivalcev, v osrednjem dnevniku Le Monde pa je lahko prebral članek z naslovom Cesar je nag, v katerem je izvedel, da ni nič naredil za izboljšanje gospodarskih razmer v državi, predvsem pa je z davčno reformo - odpravil je davek na dediščino in znižal najvišjo davčno stopnjo - pomagal zgolj bogatim in 15 milijard evrov davkoplačevalskega denarja tako vrgel skozi okno.

Ekonomisti že nekaj časa dvomijo, da bo Francija letos dosegla načrtovano 2,25-odstotno gospodarsko rast. Stopnja zaupanja potrošnikov v Franciji se je decembra znižala na najnižjo raven od spomladi 2006, zasebna potrošnja, ki je eden od temeljev uspešnosti francoskega gospodarstva, se je novembra nepričakovano močno zmanjšala.

Analitiki pravijo, da so prav slabe gospodarske napovedi in prazna državna blagajna glavni problem Francije. Sarkozy se je na to preprosto odzval z napovedjo, da bo spremenil merila za merjenje gospodarske uspešnosti države. Izboljšanja kakovosti življenja Francozov po njegovih besedah ne gre meriti zgolj na podlagi podatkov o gospodarski rasti. Pri pripravi novih meril mu bo menda svetoval tudi Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, je francoski predsednik napovedal na torkovi novinarski konferenci. Francozi upajo, da jim potem na vprašanja, kako bo ukrepal proti inflaciji in padanju kupne moči, ne bo več zabrusil: “Kaj pričakujete, da bom izpraznil račune, ki so že prazni?”

Francozi od Sarkozyja, ki je sicer na oblasti šele osem mesecev, tudi pričakujejo, da se bo resno lotil reševanja problemov s priseljenci in z ljudmi, ki v predmetjih povzročajo nemire, ne bo več zgolj polnil zaporov. Na torkovi novinarski konferenci je predsednik obljubil, da bo uvedel kvote za priseljevanje, v Franciji pa se bodo lahko naselili le tisti tujci, ki se bodo pripravljeni integrirati v družbo, torej bodo pripravljeni postati Francozi, prevzeti francoski jezik in kulturo. Vsako leto bo parlament odločil, koliko tujcev in iz katerih držav se bo lahko priselilo v Francijo. Lani je Francijo moralo zapustiti približno 24 tisoč tujcev, ki niso imeli dovoljenja za bivanje. Objavo “Marshallovega načrta za predmestja” pa je Sarkozy že preložil z 22. januarja na začetek februarja.

Po dveh urah in pol, kolikor je trajala novinarska konferenca, so francoski novinarji ugotavljali, da je Nicholas Sarkozy v svojem slogu predstavil, kako si predstavlja Francijo 21. stoletja, ponovil je obljube, da bo državo reformiral in prenovil, da bo reformiral izobraževalni in zdravstveni sistem, izvedel ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti, prenovil industrijsko politiko, letos namerava dokončno opraviti 35-urni delovni teden. Kapitalizem mora po njegovih besedah postati bolj moralen, Evropa mora zaščititi svoje prebivalce.

Analitiki so po novinarski konferenci ugotavljali, da je bil Sarkozy spet odločen, govoril je osebno - jaz bom, poskrbel bom, naredil bom -, vsebinsko pa ni povedal nič novega. Izvedenec Franck Debié je maja v razpravi v Bruslju dejal, da je s Sarkozyjem zmagal intelektualni pragmatizem. Katere obljube bo uresničil, je težko reči, je menil Debié, a to tudi ni bistveno. Bolj pomembno je, kako jih bo uresničil. Njegov predhodnik Jacques Chirac je recimo uresničil kar okrog 90 odstotkov obljub, ki jih je dal leta 2002, ampak čas je šel med tem naprej in svet se je precej spremenil.

Objavljeno pod svet | | |