Kosova komisija odvetnika Francija Matoza osumila korupcije
barbara, sreda, 9. januar 2008Ta teden za koprskega župana Borisa Popoviča in njegovega odvetnika Francija Matoza ni preveč prijeten. Najprej se je računsko sodišče odločilo, da bo razširilo revizijo na nepremičninske posle občine v letu 2007, Kosova komisija pa sprejela načelno mnenje, da ravnanje odvetnika, ki namerno izkorišča nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke ustreza definiciji korupcije. Bivša javna uslužbenka MOK Mirjana Čakardič pa je danes (v sredo) proti svojemu bivšemu delodajalcu in njegovemu odvetniku vložila kazensko ovadbo na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru. Po poročanju medijev je župan na bolniški, direktorica občinske uprave Sabina Mozetič, ki je prav tako omenjena v ovadbi, pa na dopustu.
Drago Kos je že pred meseci dobil prijavo o sumu korupcije, po kateri odvetnik, ki nastopa kot pravni zastopnik delodajalcev, z napačnim pravnim poukom zavaja odpuščene delavce pri uveljavljanju varstva njihovih pravic. Mirjana Čakardič je dobila februarja 2006 dve izredni odpovedi z identičnim pravnim poukom: »Javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi.« Odpuščena delavka je sledila pravnemu pouku in zoper izredno odpoved vložila tožbo. Sodišče na prvi stopnji je obe odpovedi razveljavilo in delodajalcu naložilo, da jo pozove nazaj na delo. Delodajalec se je pritožil in višje sodišče je odločilo, da na prvi stopnji ni bila izpolnjena procesna predpostavka, saj bi se morala delavka najprej pritožiti na komisijo delodajalca, ker po Zakonu o javnih uslužbencih direktno sodno varstvo ni dopustno. Tako je ostala brez dela, brez denarja za preživetje in odvetnike, saj jo je Boris Popovič zaradi razžalitve še tožil.
Ustava republike Slovenije določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Po njem, statutu odvetniške zbornice in kodeksu ima odvetništvo pomembno in nenadomestljivo vlogo pri delovanju pravosodnega sistema, odvetniki pa uživajo javno zaupanje v njihovo resnicoljubnost, vestnost in strokovnost. Ustavno sodišče v odločbah zato poudarja, da opravljanje odvetniškega poklica ne zahteva samo izpolnjevanje strokovnih pogojev, temveč v enaki meri ali še bolj terja spoštovanje etičnih načel. To so načela resnice, humanosti, človekovega dostojanstva, pravil lepega vedenja in drugo. Pravna stroka poudarja, da strank ne ščiti odvetnik, ampak pravo, ki ga odvetnik le bolj ali manj spretno in dosledno uveljavlja. Po mnenju Kosove komisije Franci Matoz ni deloval v skladu s temi načeli.
Namerno je izkoristil nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke, da bi tako dosegel neupravičeni uspeh za svojo stranko, kršil je dolžno ravnanje in s tem omogočil drugemu neupravičeno korist. Ne samo, da je Franci Matoz dal bivši uslužbenki napačen pravni pouk, po odločitvi višjega sodišča je v javnosti tudi izjavil, da bi morala odpuščena delavka kot javna uslužbenka vedeti, da se mora pritožiti na komisijo in da tudi sicer nepoznavanje zakonov škodi. Na vprašanje o napačnem pravnem pouku pa je odgovoril, da se ja pač zgodila napaka in izjavil: »Takrat niti sami nismo vedeli, ali se je res treba naprej pritožiti komisiji, ker so se ravno takrat sprejemale spremembe zakonov.« Odvetnik je torej avgusta lani povedal, da v postopku izredne odpovedi sam ni vedel, kateri zakon je treba uporabiti in je zato nasprotni stranki dal napačni pravni pouk, škodo, ki jo je nasprotna stranka utrpela, ker je ravnala po tem pravnem pouku, pa je v izjavi za javnost pripisal njenemu nepoznavanju zakonov.
Po mnenju Kosove komisije ja tako ravnanje odvetnika, ki je Mirjano Čakardič v javnosti celo smešil, v nasprotju z 11. členom zakona o odvetništvu in s kodeksom odvetniške poklicne etike, zato so odvetniški zbornici prijavili sum korupcije. V prijavi so tudi zapisali, da so v postopku pregledali tudi primer odpuščenega delavca javnega zavoda Kobilarna Lipica Etbina Tavčarja in iz gradiv ugotovili, da je bil isti odvetnik v svojih komentarjih do Tavčarjevega odvetnika žaljiv. Tudi takrat se je Matoz opravičil z besedami, »da se mu je zgodila nerodnost«. Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc je dejal, da bo zadevo dobil disciplinski tožilec in jo obravnaval po običajnem postopku.
Mirjana Čakardič, ki je že skoraj dve leti brez dela in jo februarja čaka še obravnava v kazenskem postopku pravi: »Delodajalcu in pooblaščenemu odvetniku se je na moj račun zgodilo preveč bistvenih napak, v katerih je zaznati pristranskost, sum nestrokovnosti, zlorabo položaja. V celotnem postopku so mi bile kršene z ustavo zagotovljene človekove pravice. V pravni državi bi zato povzročitelji morali odgovarjati.«
Objavljeno pod slovenija |
|
|





Skoraj dve letna izkušnja postavi človeka kar pred nekaj krutih dejstev in resnic, predvsem pa se mu zastavi vprašanje :
Kje ščiti država uslužbenca, medtem ko melje mukotrpne mline našega sodstva, abotne zakonodaje,.. da dokaže svoj prav? Nikjer!
- po ustavi je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, po ZJU pa delavca doletijo ob izredni odpovedi najprej domala vse sankcije, on pa naj na notorično počasnem sodišču ob konfuzni zakonodaji,…dokaže, da temu ni tako….seveda kako bo med tem preživel nikomur ni mar.
- delodajalec ni dolžan uslužbencu navesti pravnega pouka…naj se znajde sam, mrha! (a je to skladno z Ustavo?)
- a to ni dovolj, …delodajalec lahko s pravnim poukom zavaja, …če žrtev nasede ter sledi le temu pa izgubi pravico do sodnega varstva, saj je naredila procesno napako,….in tukaj sodišče nagradi nedotakljivega delodajalca, napakostorilca! ter sankcionira delavca, ki je naivno spoštoval pravni pouk. Hkrati pa odpre vrata delodajalcu, da počne kar mu pade na pamet brez možnosti sodne preverbe zakonitosti njegovega početja.
- po črki zakona sicer menda naj bi žrtev imela kljub vsemu pravico do morebitnega!?! odškodninskega zahtevka. To pa pomeni, da naj bi po vsej tej kalvariji vložila odškodninski zahtevek, kar pomeni ponovno mletje,…kar pa mi ni jasno, pa je, kako bo sodišče odločilo žrtvi v prid, če nima sodnega sklepa da ni kriva…skratka…rezultat vsega je udri po siromaku, ni vrag da bo en krat skroliral.
Torej, na eni strani ves vladni stroj z uzakonjeno sintetično avtoriteto skozi zakonodajo , na drugi pa test vzdržljivosti anonimne poskusne miške.
In, če miška kljub vsemu preživi, dokaže svoj prav, kaj se zgodi?
Delavec dobi povrnjeno škodo (če je to sploh možno), delodajalec ne nosi nobene odgovornosti, kritje škode pa gre iz žepov nas, davkoplačevalcev.
Ni kaj, zelo herojsko in spodbudno, predvsem prijazno početje v tej naši sproščeni javni upravi in državi nasploh.
Mirjana Čakardič
Skoraj neverjetno je, kar se je zgodilo koprski uslužbenki. Preprosto bi lahko zaključili, da zakonodaja - kot v vsej zgodovini - ščiti vladajoče, pa pika. Laično sem mnenja, da bi višje sodišče moralo upoštevati, da je bila uslužbenka z napačnim pravnim podukom zavedena, torej bi moralo biti to dejstvo olajševalna okoliščina oz. njej v prid ter potrditi odločitev na prvi stopnji.
Toda preidimo k primerku imenovanem Matoz. Kar je naredil, je nedopustno za bodisi etičnega bodisi strokovno podkovanega odvetnika. Ali je torej nemoralen ali pa strokovno nepodkovan ali neumen (ali oboje), ne eno ne drugo za odvetniški poklic - vsaj načeloma - ni dopustno. Odvetniška zbornica torej ne bi smela imeti prevelikih dilem pri odločitvi o njegovi licenci, po hitrem postopku bi mu jo moralo vzeti. V kar pa dvomim, kajti v odvetniši zbornici sprejmejo v svoje vrste tako rekoč vse, kar leze in gre s pravosodnim izpitom, še najmanj se ozira pri tem na moralne kvalitete posameznika, strokovnost pa naj bi dokazoval že omenjeni izpit. Tako da bo Kosova komisija spet izpadla kot brezzobi tiger, kot je prav na koprskem tolikokrat…