Ce smo lahko kaj hvalezni, da se je l. 2004 zamenjala oblast, potem je to, da so se predvsem v zadnjem letu izkristalizirale nekatere stvari, ki veliko povedo, kdo je do danes hodil z figami v žepu.

Kar se tiče slovenskega novinarstva jaz priporočam zgoraj omenjenima raziskovalkama, da se ozreta in raziščeta obdobje med majem in novembrom 2000, ko je na oblast prišla za nekaj mesecev Bajukova vlada. Za mene se je takrat končala vsa slovenska novinarska objektivnost.

Vsakdo ima svoje mnenje o tej vladi, toda kar se je na medijskem področju dogajalo v tistem času, me je spominjalo na metode, katere je vzhodnonemški STASI uporabljal v 70-ih in 80-ih, ko je preko fleksibilnih novinarjev in podkupljivih poslancev odločal ali bo zahodnonemška vlada padla ali ne.

Zadnja dogajanja na MAG-u in veseli nastop Veselina Stojanova, še enega izmed plejade slovenskih novinarjev, ki je diplomiral iz temeljev Bahurina in marksizma in velikega zagovornika upora proti pritiskom na medije, salto mortale Janeza Markeša, servilna ustrežljivost Ambrožiča v intervjuju za Pahorjem na TV SLO, ko smo poslušali praktično monog Pahorja in podobne sračkarije. vse kar znajo je sedeti na raznih konferencah, kaj preplonkati iz Wikipedie, iti na razne družabne dogodke visoke ljubljanske hohštaplerske smetane in se pretvarjati, da so bolj “cool” od ostalih.

Nihče pa nikoli ze zastavi nobenih konkretnih vprašanj, nič žgečkljivih vprašanj, nič raziskovalnega novinarstva, nič težkih vprašanj, nič provokativnih vprašanj… Nič.

Kdaj bom doživel novinarja, ki se bo upal zastaviti kakšno provokativno vprašanje recimo sveti kravi slovenskega nvoinarstva Kučanu, kateremu vsi tako radi tečejo, ko se pojavi kaj bolj kompleksnega na slovenskem političnem prostoru?

Sem si hkrati ogledal tisti vikend tudi oddajo gospoda Stankoviča (”Nedeljom u 2″) na sosednji HRT 1 in razlika je bila kot dan in noč.

Stankovič je pekel svojega gosta kot na žaru, pri nas pa kot da bi bil na spovedi oziroma še huje - kot da bi imel v studiu na pogovoru Božička.