Povpraševanje po mleku se bo v EU in na globalnem trgu v prihodnjih letih povečevalo, hkrati bodo rasle tudi cene mleka in mlečnih izdelkov, napoveduje evropska komisija. Ker je proizvodnja mleka v Uniji omejena s kvotami - vsaka članica ima določeno, koliko mleka največ smejo njeni kmetje proizvesti - bi bilo treba po njenem mnenju začeti te kvote že z letošnjim letom postopno povečevati, da bodo lahko kmetje po letu 2015 v vsaki državi članici namolzli toliko mleka, kot ga bodo lahko prodali. S postopno odpravo kvot bi po oceni komisije hkrati ukrepali tudi proti podražitvam mleka in mlečnih izdelkov.

Prvi dvig kvot - za 2 odstotka - evropska komisija predlaga z aprilom letos. Na slovenskem kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da za slovenske kmete dvig kvote na 571 tisoč ton na leto, če bodo kmetijski ministri držav članic potrdili predlog evropske komisije, kratkoročno ne bo imel vpliva, saj že sedanje kvote ne porabijo. Svoje kvote pa očitno že zdaj porabijo kmetje na Nizozemskem, Poljskem, Italiji in Romuniji, saj so ministri za kmetijstvo iz teh članic decembra ob predstavitvi predloga evropske komisije zahtevali večji dvig od 2 odstotkov.

Na avstrijskem inštitutu za gospodarske raziskave (WIFO) sta Franz Sinabel in Erwin Schmid preučila, kaj bi odprava mlečnih kvot pomenila za kmete v Avstriji in kako bi se na to morali pripraviti. Pravita, da je postopna ukinitev kvot z dvigom količine je le ena od možnosti, postopno povečevanje proizvodnje mleka bi lahko dosegli tudi z znižanjem plačil za tiste kmete, ki prekoračijo dovoljeno kvoto, pa tudi tako, da bi kmetom omogočili nakup dodatnih kvot čez nacionalne meje držav članic, saj nekatere svojih kvot ne porabijo.

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je Slovenija v skupini članic, ki kvot ne porabijo. Za slovenske kmete, ki kvot ne izkoristijo, bi bila možnost prodaje čez mejo Avstrijcem, predvsem pa Italijanom, kamor zdaj prodajo največ mleka, gotovo privlačna. Dobili bi denar, ne da bi jim bilo treba stopiti v hlev. Za oskrbo potrošnikov pa bi to pomenilo več konkurence, povečala bi se odvisnost od uvoženega mleka in mlečnih izdelkov, zmanjšala bi se moč domačih ponudnikov, trgovci bi se morali s tujimi dobavitelji dogovarjati za nabavne cene mleka.

Za Avstrijo študije kažejo, da so veliki kmetje stroškovno kvote bolj slabo izkoristili, kljub temu so na ravni EU konkurenčni. Ta konkurenčnost je po oceni izvedencev WIFO predvsem posledica plačil iz proračuna za razvoj podeželja, ki jih avstrijski kmetje dobivajo za območja, kjer so pogoji za pridelavo težji, zlasti za hribovske kmetije. Tudi za Slovenijo so predstavniki kmetijskega ministrstva med pogajanji o kmetijskem delu proračuna EU do leta 2013 vseskozi poudarjali, da Slovenija veliko denarja iz kmetijskega dela evropskega proračuna lahko dobi za razvoj podeželja.

Po ukinitvi kvot se bo proizvodnja mleka v Avstriji gotovo povečala, saj ga že zdaj veliko kmetov namolze več, kot bi ga smeli, povečuje pa se tudi povpraševanje, napovedujeta izvedenca WIFO. Avstrijci utegnejo dodatno mleko začeti več prodajati tudi na tuje trge. Predvsem pa je pomembno, da se kmetje na ukinitev kvot do leta 2015 dobro pripravijo. Sinabel in Schmid pravita, da je ta čas treba izkoristiti za povečanje konkurenčnosti proizvodnje mleka ali pa za preusmeritev na dopolnilne dejavnosti. Pomemben vir za financiranje teh prilagoditev je lahko prodaja odvečnih kvot. Tudi v programu za razvoj podeželja je na voljo denar za izobraževanje prebivalstva in financiranje novih naložb. Izboljšanje organiziranosti kmetij in učinkovitejše načrtovanje stroškov bi morala biti glavna ukrepa v okviru priprav na odpravo mlečnih kvot, kmetom in tudi oblastem svetujeta avstrijska izvedenca.

Po njuni oceni se bo po letu 2015 spremenil odnos med proizvajalci in predelovalci mleka v korist pridelovalcev - kmetov. Tudi mlekarne kot predelovalke mleka bodo imele za svoje izdelke več možnosti za prodajo in trženje. Izvedenca WIFO navajata več priporočil avstrijskim kmetom, zadrugam in mlekarnam. Nekatera so gotovo lahko koristna tudi za slovenske kmete, zadruge in mlekarne. Po njunem mnenju bi morali kmetje povečati kapitalsko udeležbo v zadrugah, torej postati pomembnejši lastniki, zadruge bi se morale preoblikovati v delniške družbe, da bi kmetje kot delničarji dobili izplačane dividende in bili tako udeleženi pri delitvi dobička zadrug. Kmetje bi se morali povezati v skupnosti proizvajalcev, da bi s skupno ponudbo lahko soodločali o dvigu proizvodnih cen mleka. Oblikovati bi bilo treba tržne znamke, ki bi bile v lasti proizvajalcev mleka. Proizvajalci bi svoje mleko morali sami tržiti in oblikovati bi bilo treba tržne znamke za mleko in mlečne izdelke, ki bi imele zaščiteno oznako regionalnega porekla.

Po podatkih evropske komisije se je poraba mleka v EU med letoma 2003 in 2007 za sveže mleko in sire povečala za 5,5 milijona ton, proizvodnja pa je ostala enaka. Med letoma 2007 in 2014 bo treba predvsem zaradi večje predelave v sire zagotoviti dodatnih 8 milijonov ton mleka. Če bodo kvote ostale enake, kot so zdaj, ponudba ne bo sledila povpraševanju in ne bo mogoče zagotoviti zdrave rasti cen, pravijo na evropski komisiji.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |