Drugi point je glede prenosa kupnine na nek državni sklad, pa čeprav razvojni. Izrazito etatistično in neliberalno. To krepko presega moje meje dobrega okusa pri funkcijah, ki naj bi jih zagotavljala država.

@Igor Vidmar
Je pa ponovno hecen tudi Vidmar. Ista forma kot že zadnjič, vendar ker tudi tokrat ne more izdatneje podpreti svojih trditev, kliče kar urednika, naj mu zrihta ekonomista za kontriranje jožetu. Jasno, ker naj bi bilo jože ideološki, bi morali biti ideološki tudi ta. Opazka o monopolu pa kaže, da pojma ne razume. Jožetov monopol nad ekonomskih komentiranjem na tej strani se enostavno ukine s klikom na browserju in si skoraj brez stroškov poišče drugega ponudnika. Ker tega ne naredi, temveč vseeno z veseljem komentira, to pomeni, da razgledov ne bere zaradi tega, ker nima izbire - monopola, torej - temveč po svoji volji, ker mu paše. Poziv po urednikovi regulaciji zato dejansko skriva zahtevo po intervenciji, popolnoma skregano z logiko svobodnega izražanja. Primarno pa seveda skriva nezmožnost lastne argumentacije. Možnosti nasrotnega agumentiranja je na razgledih mnogo, vendar se še vedno ne izkoriščajo, čeprav sem enkrat že izrazil željo, da bi to rad videl.

Fascinira me tudi nesposobnost samorefleksije. Gospod je kar precej časa svoje misli razpredal na nacionalni televiziji. Kaj bi rekli, če bi nekdo pozival urednika naj mu zrihta “uravnotežitev”? Pač, da bi bila oddaja bolj “sproščena” Koliko je možnosti, da na TV, v primerjavi s spletnim časopisom, nekdo pove nasprotno mnenje?

Zadeve se bistveno spremenijo, ko odpravimo incestne (Telekom) in nedopustne (Laško-Delo-aktualna oblast) odnose. Zato, če Telekom dobi strateškega tujega lastnika, bosta APEK in UVK nenadoma začeli bolj skrbeti za ostale, DOMAČE konkurente, denimo za T-2 in TušMobil in Sinfoniko itd.

“Ker plačuje ogromno lobistov, profesorjev in politikov, da o njem lepo govorijo in ga branijo pred vsakršno, še tako majhno konkurenco.

Šele, ko ga bomo privatizirali, se bomo z regulacijo TK trga začeli resno ukvarjati. Ker ne bomo dopustili, da nas nateguje ZASEBNI monopolist, sploh če bo TUJ (sic!). Dokler je “naš”, nas - sentimentalneže - nateguje. Ko ne bo več “naš”, ne bomo več sentimentalni z njim.”

še enkrat: iz privatizacije ne sledi nujno boljša regulacija trga. tak primer je hrvaška. privatizacija zasebnemu in tujemu podjetju, stanje na trgu pa še slabše kot pri nas.

stvar pomanjkljive regulacije regulacije namreč ni toliko stvar sentimentalnosti kot interesov ter zmožnosti njihove uveljavitve. teh pa privatizacija ne odpravlja. zasebni lastnik bo imel iste interese kot ti, ki sedaj vodijo telekom. isto bo plačeval lobiste, profesorje in politike - če bo šlo za kakšno veliko mednarodno korporacijo, lahko dodamo še pritiske drugih držav in mnogo večje vire.

ne bom rekel, da je regulacija popolnoma neodvisna od lastništva, trdim pa, da zadevi nista avtomatsko povezani in da lahko imaš učinkovito regulacijo državnega podjetja, za kar pa je seveda, potrebna politična volja. v obeh primerih.

No, pa poglej 12. poročilo EK, ki kaže, da so cene medomrežnih povezav pri zaključevanju klicev v fiksni telefoniji (naš Telekom ima tukaj 99% tržni delež) pri nas za 15% višje kot na Madžarskem. Pri mobilni telefoniji je pri nas cena za enako storitev (kot zgoraj) za skoraj 52% višja kot na Madžarskem. Te zanimata še Slovaška (-49%), Češka (-52%) ali Avstrija (-59%)?

Poročilo EK kaže še naslednja zanimiva dejstva:

Prvič, pri nas trg je fiksne telefonije popolnoma monopoliziran. Oktobra 2006 je sicer obstajalo kar 36 licenciranih ponudnikov fiksne telefonije, toda le 12 jih je te storitve tudi ponujalo, vendar pa je imel prvi ponudnik (Telekom Slovenije) kar 97.3% (po prihodkih) oz. 99.2 % (po prometu) tržni delež! (povprečje EU pa je bilo 63.9% oz. 65.8%). Slovenija je ena izmed šestih članic, ki ima samo enega glavnega igralca, Finska jih ima denimo 3, Portugalska 4, Avstrija 5, Irska 6, Švedska 10, V. Britanija pa 11.

Drugič, na področju mobilne telefonije je slika le na videz bolj ugodna, saj imamo kar 2 (!) operaterja! Toda povprečni tržni delež glavnega mobilnega ponudnika v EU je oktobra 2006 znašal 39.4%, tržni delež drugega ponudnika pa 32.0%, ostalih 28% trga je bilo v rokah manjših ponudnikov. Pri nas je (glede na število naročnikov) tržni delež Mobitela znašal 71.2%, tržni delež Simobila pa 22.5%, ostali ponudniki pa so se morali zadovoljiti z drobtinicami oziroma se umakniti s trga (ameriški WWI).

Tretjič, monopolna struktura trga na področju fiksne in mobilne telefonije se kaže po eni strani v višjih cenah storitev, po drugi pa predvsem v oviranju dostopa na trg alternativnih ponudnikov ((ne)razvezovanje lokalne zanke in njeno nadpovprečno zaračunavanje (nad povprečjem EU v absolutnih cifrah!), visoki stroški medomrežnih povezav in zaključevanja klicev alternativnim ponudnikom tako pri fiksni (povprečje EU oktobra 2006 za lokalne klice 57 centov, pri nas pa 75 centov) kot tudi mobilni telefoniji (povprečje EU oktobra 2006 11.40 centa, pri nas 16 centov), oviranje prenosa številk itd.). Monopolna struktura trga je prišla do izraza tudi ob uveljavitve Direktive EK o poenotenju in znižanju tarif za roaming v članicah EU, kjer sta naša ponudnika mobilne telefonije najprej zavlačevala z vključitvijo znižane storitve, nato pa ponudila najvišjo še dovoljeno tarifo po direktivi EK.

Četrtič, podobno je pri ponudbi širokopasovnih dostopov, kjer je bilo pri nas na papirju sicer precej ponudnikov, toda večina jih je propadla, nazadnje sta Sinfonika in Perftech) in prodala naročnike državnemu Siolu. Trg dominirajo predvsem državni monopolni ponudnik (Siol) in monopolna telekomunikacijska podjetja (Telemach), medtem ko alternativni ponudniki životarijo, saj jih je predvsem Siol iztisnil s trga s predatorskimi cenami oziroma njegov lastnik Telekom z oviranjem dostopa do vodov. Oktobra 2006 je bilo v razvitih članicah EU v povprečju po 100 ponudnikov interneta, v novih članicah 40, v Sloveniji pa le 12. Delež konkurence nacionalnemu operaterju pri ADSL v EU je povsod nekaj deset odstotkov, povprečni delež konkurence je 40%, v V. Britaniji je delež od leta 2002 narasel že na 66%. “Rekorderji” na drugi strani lestvice (julij 2005) pa so Turčija 0%, Slovenija in Estonija 2%, Latvija 4% itd. Situacija v Sloveniji se je nekoliko izboljšala šele po vstopu v EU, ko je nacionalni regulator APEK pod diktatom EU narekoval delno liberalizacijo trga. Z njo je prišlo do skokovitih sprememb. Od septembra 2005, ko je Telekom odpravil vezavo ISDN/ADSL priključkov, je prišlo do skokovite rasti širokopasovnih priključkov ADSL (junija 2005 jih je bilo 96,000, junija 2007 pa že 250,000). Ali z drugimi besedami, še julija 2005 je imelo le 19% slovenskih gospodinjstev širokopasovni dostop, v prvem četrtletju 2006 pa že 34%! (Vir: SURS, Nekateri kazalniki IKT, oktober 2006). Leta 2005 je Telekom po dolgih nategovanjih (zaradi česar T-2 na podlagi odločbe APEK odškodninsko toži Telekom) končno razvezal lokalne zanke, kar je prav tako povzročilo rast širokopasovnih priključkov. Hkrati je septembra 2005 Telekom začel enakopravno oglaševati tudi ostale ponudnike ADSL interneta (ne samo SIOLa), v okviru t.i. partnerskega programa, ki pa ga danes ni več. Dejanski skok poslovne uporabe interneta zaradi liberalizacije trga se kaže denimo v skokovitem porastu registriranih domen - decembra 2003 je bilo registriranih 19,000 domen, danes jih je že 46,000.

Predlagam, da si podrobneje prebereš 12. Poročilo EK, 1. in 2. del, in natančno primerjaš cene, penetracije trga, načine omejevanja dostopa, uspešnost regulacije itd. Poučno branje, po katerem se toplina, našega domačijskega Telekoma nenadoma pokaže v tisti pravi luči - zlorablja nas uporabnike, nam pa se še sanja ne o tem. Ker ne pogledamo čez mejo. Ker ga nihče ne ovira pri tem. Ker plačuje ogromno lobistov, profesorjev in politikov, da o njem lepo govorijo in ga branijo pred vsakršno, še tako majhno konkurenco.

Šele, ko ga bomo privatizirali, se bomo z regulacijo TK trga začeli resno ukvarjati. Ker ne bomo dopustili, da nas nateguje ZASEBNI monopolist, sploh če bo TUJ (sic!). Dokler je “naš”, nas - sentimentalneže - nateguje. Ko ne bo več “naš”, ne bomo več sentimentalni z njim. Nenadoma bomo zahtevali bolj kvalitetne storitve in nižje cene. In to je bil point mojega zgornjega komentarja.