Francoska ministrica za stanovanja Christine Boutin je ostala brez vodje kabineta. Jean-Paul Bolufer je moral odstopiti, ker je časopis Le Canard enchaîné razkril, da za stanovanje v prestižni četrti Pariza plačuje smešno nizko najemnino. Za 190 kvadratnih metrov veliko stanovanje je na mesec plačeval le 1200 evrov ali 6,30 evra za kvadratni meter. Tržna najemnina za takšno stanovanje je med 2600 in 4500 evrov na mesec. V sporno stanovanje se je Bolufer vselil že leta 1981 kot občinski uradnik, ko je bil župan Pariza nekdanji predsednik Jacques Chirac. Stanovanje je dobil v najem od podjetij, ki v Parizu skrbita za socialna stanovanja.

Afera je izbruhinila, ko je Bolufer zahteval rešitev problema brezdomcev. V Franciji živi po podatkih ene od dobrodelnih organizacij 100 tisoč brezdomcev. Ker najemnine naglo naraščajo, ima vse več družin težave s plačilom. Jean-Paul Bolufer se je najprej izgovarjal, da njegova najemnina ni skrivnost, časopis ga je napadel prav v času, ko se vlada mora zagovarjati zaradi neuspešnega reševanja problema brezdomcev, se je jezil: “Nisem nikakršna izjema. Takšnih primerov, kot sem jaz, je v Parizu na tisoče.” Poskrbeti je treba, da se ta problem odpravi, ne pa loviti lopove, je poskušal ohraniti stolček. Ministrica Boutinova je njegov odstop kljub temu sprejela.

Bolufer ni prvi francoski visoki uradnik ali politik, ki je moral zaradi razkritja časopisa Le Canard enchaîné odstopiti. Leta 2005 je recimo bil zelo odmeven odstop finančnega ministra Hervéja Gaymarda. Z ženo in 8 otroci je živel v 600 kvadratnih metrov velikem stanovanju blizu Elizejskih poljan. Francoska država mu je za to stanovanje na mesec plačevala najemnino 14.400 evrov. Gaymard se je najprej odzval s pojasnilom, da si kot eden najbolj zaposlenih ministrov v vladi ne more privoščiti, da bi imel stanovanje daleč od službe, sicer pa stanovanja ni imel časa iskati sam, ampak so mu ga poiskali uslužbenci ministrstva, se je izgovarjal. Novinarji Le Canard enchaîné so se na ta izgovor odzvali s člankom, v katerem so navedli, da mu po merilih iz vladne uredbe, ki površino stanovanja funkcionarjev omejuje s kvadratnimi metri na družinskega člana, kljub osmim otrokom precej preveliko stanovanje.

Minister se je na ta članek odzval z besedami, da nima kje drugje živeti. Že naslednji dan je lahko v časopisih prebral, da ima v bližini ustrezno lastno stanovanje, ki ga oddaja za 2300 evrov na mesec.

Le Canard enchaîné, kar pomeni okovana raca - canard je v francoščini tudi slengovski izraz za časopis -, v Franciji vseskozi dokazuje, kako pomembno je za nadzor oblasti preiskovalno novinarstvo. Njegova redna tarča je bil tudi Charles de Gaulle. Le Canard enchaîné poleg lumparij politikov in javnih funkcionarjev vztrajno razkriva tudi lumparije v podjetjih (nepravilnosti pri zaposlovanju, spoštovanje varnostnih standardov), nepravične sodbe sodišč. Leta 1973 so policisti preoblečeni v inštalaterje celo poskušali v uredništvu namontirati skrivne mikrofone, zaradi tega je moral odstopiti takratni notranji minister.

Le Canard enchaîné je v zasebni lasti, glavni delničarji so vodstvo in zaposleni.

Objavljeno pod opilki | | |