Avstrijce in Nemce vse bolj skrbi, da se družba vse bolj razslojuje, da izginja srednji sloj. Kar 34 odstotkov Avstrijcev zelo skrbi, da se bo v letu 2008 nadaljevalo razslojevanje med revnimi in bogatimi, 47 odstotkov pa je delno zaskrbljenih zaradi tega, je pokazala anketa družbe Market Instut iz Linza. Tudi v Nemčiji so ljudje vse bolj zaskrbljeni, ker vse bolj izginja srednji sloj, ker se škarje med bogatimi in revnimi vse bolj odpirajo. Študija inštituta za gospodarske raziskave (DIW) iz Berlina je pokazala, da dve tretjini Nemcev nima omembe vrednega premoženja ali pa ga sploh nimajo. Istočasno ima deset odstotkov najpremoženjših državljanov dve tretjini vsega premoženja v državi. Po nekaterih podatkih se je 95 odstotkom Nemcev v 30 letih od leta 1974 do 2004 glede na bruto prihodek kupna moč zmanjšala za 70 odstotkov.

David Pfarrhofer, vodja tržnih raziskav na avstrijskem Market Intitutu, je za časopis Standard povedal, da Avstrijce pravična razdelitev premoženja in skrb za revne bolj zanimata kot vprašanje, ali se bodo v letu 2008 poslabšala socialna varnost zaradi sprememb socialnega sistema. Ampak to vprašanje je z 21 odstotki vprašanih, ki jih to zelo skrbi in 50 odstotki, ki so delno zaskrbljeni, takoj na drugem mestu. Ta vprašanja Avstrijce bistveno bolj skrbijo kot osebni odnosi in razmere v družini in parnerski odnosi, ugotavlja Pfarrhofer. Socialna pravičnost v Avstriji najbolj skrbi upokojence in državljane z nižjo stopnjo izobrazbe. Ali bodo ohranili svoje delovno mesto, zelo skrbi 15 odstotkov vprašanih zaposlenih, 30 odstotkov jih je delno zaskrbljenih. Ali jim bo v letu 2008 uspelo ohraniti sedanji življenjski standard zelo skrbi 10 odstotkov Avstrijcev, 33 odstotkov je delno zaskrbljenih, 56 odstotkov pa sploh ne skrbi, da bi se jim življenjski standard poslabšal.

Za Nemce so na DIW ugotovili, da imajo za 5,4 bilijona evrov premoženja v obliki hranilnih vlog, nepremičnin, prihrankov za pokojnine, zavarovanj in tudi umetniških zbirk. Neto premoženje na državljana je vredno 81 tisoč evrov, ampak to je povprečje med tistimi, ki imajo milijone evrov, in tistimi, ki so reveži. Za slednje je izvedenec Markus Grabka izračunal, da imajo v povprečju le 15 tisoč evrov premoženja, revni Vzhodni Nemci le 7.500 evrov. Zahodni Nemci s povprečno 92 tisoč evri posedujejo skoraj dvakrat več premoženja kot Vzhodni Nemci (34 tisoč evrov), ki imajo v lasti manj nepremičnin in te so tam občutno cenješe kot v zahodnih deželah. Pri denarnem premoženju so Vzhodni Nemci prišli do 60 odstotkov vrednosti, ki ga imajo njihovi sodržavljani na zahodu. Delež kapitala v družbenem prihodku Nemcev se je v obdobju od leta 1996 do 2006 povečal za 4 odstotne točke na 34 odstotkov, delež plač pa je padel.

Markus Grabka, ki na DIW že več let analizira premoženjsko stanje državljanov - socioekonomsko analizo pripravi na podlagi podatkov za 20 tisoč reprezentativnih državljanov Nemčije, ki jih vpraša, koliko zaslužijo, koliko davka plačajo, kje stanujejo, koliko plačujejo za najemnino, katero šolo obiskujejo otroci, koliko denarja prihranijo in ga lahko naložijo - še pred nekaj leti pri rezultatih ni opazil bistvenih razlik. Delež bogatih in revnih je bil ves čas približno enak, v Nemčiji je prevladoval srednji sloj. V zadnjih letih pa se škarje med bogataši in revnimi naglo odpirajo, srednji sloj je vse tanjši, vse več državljanov zasluži dovolj, da povežejo začetek meseca s koncem. Delodajalci in lastniki podjetij na eni strani menedžerjem po zgledu ZDA izplačujejo vse višje plače, delavcem pa so pripravljeni plačati le 5 evrov za uro dela - Nemci nimajo zakonsko predpisane minimalne plače - in z njimi skleniti le pogodbo za določen čas. Vse več Nemcev, prevladujejo mladi iz vzhodnih dežel, si tudi zaradi tega poišče službo v tujini, zlasti v Švici in Avstriji.

Inštitut za gospodarske in socialne študije (WSI) je izračunal, da se je v Nemčiji letos delež plač v družbenem prihodku znižal na 38,8 odstotka, kar je najmanj po letu 1960. Delež prihodkov od premoženja pa se je povečal na 33,8 odstotka. Po podatkih iz te študije vsak peti Nemec živi v revščini. Z gospodarsko rastjo so se realno povečale plače tistim, ki zaslužijo največ. Ko so odšteli povečanje plač, so ugotovili, da se neto plače z nizkimi in srednjimi dohodki niso povečale. Kupna moč delavske plače se je z lanskih 40,5 odstotka v prvem polletju letos znižala na 38,8 odstotka. Delež ljudi, ki so po definiciji EU reveži, se je v Nemčiji med letoma 1999 in 2005 povečal z 12 na 17 odstotkov. Na WSI ugotavljajo, da je petina Nemcev revna, če med državljane z zelo nizkimi dohodki prištejejo tudi tiste, ki so prezadolženi - menda jih je 7,3 milijona, kar pomeni, da ima vsak deseti Nemec višje mesečne odhodke od prihodkov. Število prezadolženih Nemcev se je letos v primerjavi z lani povečalo za 2,1 odstotka, prezadolženost vse bolj postaja problem srednjega sloja. Poleg tega, da je vse več Nemcev zaposlenih za določen čas, so njihove plače in prihodki vse bolj obdavčene in obremenjene s prispevki, oblast pa hkrati ukinja davke na premoženje in dobiček, opozarjajo na WSI.

Nastajati so začele nove zasebne šole, kamor premožni Nemci po vzoru ZDA vpisujejo svoje otroke in jim s tem omogočijo, da bodo, ko bodo odrasli, del premožne elite. Nižjih plač in pogodb za določen čas ne dobivajo več le delavci v tovarnah, vse več tako zaposlenih je tudi med mladimi raziskovalci in profesorji. Nemce, za katere je socialna pravičnost še zmeraj vrednota, to vse bolj skrbi in jezi, ko jim kanclerka Angela Merkel v svojih govorih razlaga, da imajo od globalizacije vsi koristi. Socialno razslojevanje, milijonske menedžerske plače in minimalne plače za zaposlene so že postale ena od glavnih političnih tem v državi. “Škarje med bogatimi in revnimi se vse bolj odpirajo. Družba se mora na to odzvati,” pa pravi izvedenec Markus Grabka.

Objavljeno pod svet | | |