Danilo Türk je že preseljen. Vsaj v spletu; če na vstopni spletni strani države www.gov.si kliknete na povezavo Predsednik republike, pridete namreč na www.daniloturk.si. No, naslove bodo verjetno kmalu uskladili z ‘državno klasifikacijo’, samo podobo pa nemara ne, kajti novi, tretji predsednik države stavi na svoj slog. Z njim je, v zanj ugodnem ‘protivladnem ozračju’, prepričal pravzaprav presenetljivo število volivcev in menda noben predsednik doslej ob prevzemu dolžnosti še ni bil deležen tolikšne široke naklonjenosti kot prav Danilo Türk.

Po svoje nenavadno, kajti na drugi strani je Slovenija videti brezupno razdeljena in nestrpna, malodane že razklana. Takšne in drugačne vojne divjajo po njej, politični in kulturni boji, kapitalski in drugi plenilci, centri iz ozadja, karteli … Nekaj tega se je še posebej razplamtelo prav po Türkovem volilnem uspehu, a je več kot le tlelo že pred njim. Türk, ki je vseskozi poudarjal svojo ‘povezovalnost’ in ‘združevalnost’, je bil z vsem tem tudi sicer najmanj obremenjen, ker pač nikoli prej ni bil na kakšni visoki državni ali strankarski funkciji. Njegova zmaga je zgledala kot priprošnja zaradi aktualnih in/ali zgodovinskih zamer med seboj sprtih volivcev, naj jih spravi med seboj, ker sami tega pač ne znajo in ne zmorejo.

Türk ni tako ‘krvoločno prijazen’ (© Vlado Miheljak) kakor Borut Pahor, a zna s svojo ‘nespravljivo spravljivostjo’ na mestu predsednika države učinkovito spravljati ob pamet večino tistih, ki bi jim padlo na misel, da se ga lotijo na kakršen koli način. Takole je denimo v pogovoru za Večer dolgoletni diplomat in profesor mednarodnega prava pred mesecem dni odgovoril na ugotovitev o ’slabem volilnem rezultatu’, zaradi katerega so ‘odprte vse možnosti’.

Zelo vesel sem bil njegove čestitke, ki je bila lastnoročno napisana, kar je zagotovo znak pozornosti. Kar nekaj takšnih čestitk sem dobil. Čestitka predsednika vlade je prišla takoj po njegovi vrnitvi s Kitajske, torej po dolgi in naporni poti, ko ga je čakalo tudi precej naporno delo v naslednjih dneh. Z g. Janšo sva se v preteklosti večkrat videla, vedno sva se zelo prijazno in koristno pogovarjala. Vsekakor nimam nobenega razloga, da bi dvomil o kakovosti in koristnosti najinih prihodnjih srečanj.

In tako je sinoči z inavguralnim govorom odgovoril na izziv, ki ga je dobil dan prej, na slovesnosti ob dnevu državnosti, od predsednika vlade.

Zavedam se, da ljudje pričakujejo od predsednika, da pozorno prisluhne njihovim mnenjem in da se potrudi razumeti njihove težave. Razumeti ljudi pomeni zlasti razumeti šibkejše. Potrudil se bom slišati in razumeti njihov glas. Razumeti ljudi pa pomeni tudi pomagati pri iskanju rešitev za njihove probleme. Prizadeval si bom za konstruktivno, skladno in uravnoteženo sodelovanje z Vlado Republike Slovenije in z državnim zborom pri iskanju rešitev. Prizadeval si bom za povezovanje in spravo, za notranje ravnotežje in za zbranost, ki ju potrebujemo, da bomo napredovali.

Prav obetavna je ta napoved kohabitacije tako glede notranjih (najprej seveda ob imenovanju ustavnih sodnikov) kot zunanjih vprašanj (v prvi vrsti predsedovanja EU in odnosov s Hrvaško).

Türku (55) predvsem ‘njegovi’, torej kritiki z levice, že od predvolilne kampanje naprej očitajo pomanjkanje profila in odsotnost vsebine, nekakšno ‘prisiljeno priljudnost’ torej. Očitek se mi zdi nekoliko prekratek. Türk je seveda hotel zmagati in seveda je moral za to ugajati čim širšemu krogu volivcev, a odsotnost vsebine in jasnih stališč je že vsebina sama, je že politično stališče, odsotnost je zgolj navidezna. Drugače rečeno, predsednik Türk ne bo prijazno neugoden le tej, ampak tudi koaliciji drugačne barve. Kdor misli, da je novi predsednik zgolj naslednik prejšnjih dveh, se moti. Preveč svojeglav je in veliko preveč verjame vase, da bi potreboval vzornike ali prišepetovalce. Danilo Türk bo postavljal lastne predsedniške standarde.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |