Evropska unija potrebuje jasno strategijo za rabo obnovljivih virov v industriji, zlasti za proizvodnjo kemikalij in embalaže, pa tudi za rabo obnovljivih virov v gradbeništvu. Ta strategija bi morala biti akcijski načrt, dopolnjevati bi morala akcijski načrt za izrabo biomase in strategijo za biogoriva. Vsi trije dokumenti bi morali spodbujati izrabo obnovljivih virov s področja kmetijstva (poljščine) in gozdarstva (les), piše v predlogu memoranduma, ki so ga podpisale in predložile na zasedanju ministrov za kmetijstvo Nemčija, Avstrija, Belgija, Finska, Francija in Luksemburg.

Na področju gozdarstva je treba povečati rabo lesa, saj skladišči ogljikov dioksid. Les je treba najprej uporabiti za predelavo v lesne izdelke, ker tako dobimo dodano vrednost. Veje in druge odpadke pri seknaju dreves in lesne odpadke od lesne industrije pa je treba uporabiti kot biomaso za pridobivanje energije. Tako bo mogoče vpostaviti ravnotežje med uporabo lesa v lesni industriji in za pridobivanje energije, pišejo predlagateljice memoranduma. Večina teh ciljev je sicer že navedena v akcijskem načrtu za gozdove (2007-2011).

Lesna industrija in proizvajalci pohištva ta predlog gotovo podpirajo, saj že več kot leto dni opozarjajo, da je na evropskem trgu tudi zaradi uporabe za pridobivanje energije zelo podražil, pa tudi primanjkovati ga je začelo. Ker EU neselektivno spodbuja rabo lesa za biomaso, se za to namesto odpadkov uporablja najboljši les, iz katerega lesna in pohištvena industrija lahko proizvede največ dodane vrednosti. Njihova panožna združenja so že lani na evropsko komisijo naslovila zahtevo za spremembo sistema spodbud za pridobivanje energije iz lesne biomase tako, da bi jih dodeljevali le za uporabo odpadkov, ne pa tudi najboljšega lesa.

Predlagateljice memoranduma za področje kmetijstva navajajo, da je treba od pridelovalcev poljščin za biogoriva in nasploh kot industrijske surovine zahtevati, da morajo izpolnjevati pogoje za varovanje kakovosti prsti, vodnih virov, ozračja in biološke raznovrstnosti. Hkrati pa je treba tudi poskrbeti za ravnotežje med proizvodnjo poljščin za hrano in za energetske potrebe.

V ZDA je ministrstvo za energetiko skupaj z največjimi kmetijsko-industrijskimi in kemijskimi podjetji tak načrt že pripravilo, piše v memorandumu. Dogovorili so se, da bodo do leta 2020 delež materialov iz obnovljivih virov in delež kemikalij iz obnovljivih virov povečali na 10 odstotkov, do leta 2050 pa na 50 odstotkov. Ta načrt je spodbuda za razvoj in uporabo izdelkov iz obnovljivih virov, država je že prilagodila zakonodajo o javnih naročilih, da imajo pri izbiri najugodnejšega ponudnika prednost materiali in izdelki iz obnovljivih virov, ustanovili so tudi že urad za usklajevanje ukrepov iz načrta. Ker je država zagotovila spodbude, je industrija že ponudila več rešitev.

Kemijska industrija ima na področju kmetijstva in gozdarstva veliko obnovlijih virov, ki jih lahko izkoristi, so prepričane predlagateljice memoranduma. V kmetijstvu lahko uporabi žita, oljnice, krompir, peso in specialne poljščine. Obnovljive vire iz kmetijstva in gozdov imajo na voljo farmacevtska in kozmetična podjetja, biokemična podjetja, proizvajalci bazičnih kemikalij, pa tudi podjetja, ki proizvajajo posebne snovi (maziva, topila, barvila, premaze…).

As regards gross chemistry, it is essential to identify at European level the main key, biomass-derived chemical intermediates that will be the focus of global competition in the future. The European Union must set ambitious objectives in this area, to be accompanied by the deployment of substantial research, development and innovation capacities. It is also important to set development objectives for certain fine or speciality chemistry markets and to identify suitable measures for achieving them.

Proizvajalci embalaže uporabljajo papir, lepenko in plastiko iz biomase. Podjetja v EU zdaj proizvedejo približno polovico vse plastike iz biomase na svetu. Večinoma se uporablja za vreče in embalažo, kmalu jo bodo začeli uporabljati tudi proizvajalci avtomobilov. V skladu z obstoječo evropsko zakonodajo države članice ne smejo sprejeti ukrepov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zagotoviti prednostno rabo materialov iz obnovljivih virov.

At present, Europe has about half of the global bioplastics production of 300 000 tons, with half in the USA. These new materials are used principally for film and/or flexible bags, hence mainly for packaging. However, other markets, such as the car industry, will be developing soon. These new materials signify an important industrial potential for Europe. For the time being, however, the existing European legislation on packaging does not allow the Member States to introduce arrangements favouring certain renewable materials even if they have a proven environmental advantage.

Gradbena podjetja uporabljajo les in materiale iz lesa, industrijsko konopljo in lan, iz katerih so naredili posebne materiale (izolirno volno, betonsko konopljo). V zadnjih letih je bil razvit polimer z vlakni (konoplja, bombaž) ali rastlinskimi polnili (les, rastlinski prašek). Možnosti za uporabo so še v transportu in proizvodnji opreme. Pomembno je sprejeti evropske predpise za gradnjo, ki bi zagotovili prenostno rabo obnovljivih gradbenih materialov, zlasti v javnem sektorju.

These uses mainly concern wood and wood-based products, together with hemp and flax which have been used to develop particular products (insulating wool, hemp concrete). Polymer composites with fibres (hemp, cotton) or vegetable fillers (wood, vegetable powders) have also been developed in recent years and represent significant potential outlets in construction, excavation and other sectors such as transport and furnishings.
It is important to establish a European framework for construction materials which favours renewable materials at the expense of “traditional” materials and which permits the gradual market introduction of these materials. Public contracts should form a favoured area for introducing larger quantities of renewable materials in construction.

Med ukrepi podpisnice memoranduma navajajo ozaveščanje in spodbujanje ljudi k nakupom izdelkov iz obnovljivih virov. Podjetja in posamezniki s področja kmetijstva in gozdarstva morajo priti do informacij o možnostih za povečano rabo obnovljivih materialov, ki jih lahko pridelajo oziroma jih imajo na voljo. Kemijska podjetja in proizvajalci embalaže morajo razviti tehnologije za uporabo obnovljiivih virov in tudi izdelke iz obnovljivih virov. Gradbeniki morajo začeti graditi okolju prijazne objekte. Vključiti je treba raziskovalne organizacije in tehnološke inšitute. EU in države članice morajo zagotoviti primerne pogoje za izrabo biomase.

In the EU, a Renewable Raw Materials Working Group under the umbrella of the Enterprise and Industry DG was set up in 2000./…/The Working Group issued a report in 2002 which showed that promoting the material or industrial utilisation of biomass required a strong commitment by national and Community authorities, especially as regards:
• Research and development: specific programmes need to be developed for these products and coordination and consistency have to be established with national and Community programmes in agriculture, biotechnology, the environment and industry. • Agricultural policy: guidance and support measures need to be adapted to non-food products.
• Standards: specific standards, eco-labels, good-practice protocols and business-to-business agreements need to be drawn up and promoted for the materials in question.
• Taxation: it needs to be possible to encourage the use of such products by means of widely varying tax rates.

Podpisnice memoranduma so prepričane, da bi EU razvoj materialov iz obnovljivih virov lahko spodbudila z davčnimi olajšavami, ki bi jih določila na evropski ravni, z ugodnejšimi pogoji za dodeljevanje državnih pomoči, v okviru akcij za ozaveščanje in informiranje potrošnikov bi lahko uvedla posebno označevanje označevanje takšnih izdelkov in podobno, piše v momorandumu.

Podpisnice na koncu še poudarjajo, da bi bilo treba najprej s študijo ovrednotiti stroške - na to se preveč kar pozablja -, preveriti celotno proizvodno verigo, določiti je treba, kaj je obnovljiv izdelek, sprejeti seznam ukrepov za varovnaje okolja, ki jih je treba spoštovati, preučiti je treba tudi možnosti za financiranje spodbud iz proračuna.

Slovenski kmetijski minister utegne ta predlog v času slovenskega predsedovanja svetu EU dobiti na mizo z namenom nadaljnje razprave, kakršne koli odločitve pa v šestih mesecih še ne bo mogoče sprejeti. Sicer pa bo za Slovenijo predsedovala ena od podpisnic memoranduma - Francija, ki ima okoljske teme visoko na seznamu prednostnih nalog.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |