Po ‘vmesnem izidu’ ankete razgledi.net zmaga Janeza Janša v protitajkunski bitki z Boškom Šrotom oziroma Pivovarno Laško ni verjetna. Toda, ali to pomeni, da bo bitko dobil Šrot? Ne nujno oziroma komaj verjetno. Imperij Pivovarne Laško je, kakor je (pre)velik in (pre)razvejan (za Slovenijo) ter prav zato, tudi močno ranljiv. In kakor se je v. d. varuha konkurence Jani Soršak laške ‘tajkunsko-politične’ povezave lotil, se zdi, kot da njegova naloga pravzaprav ni kar koli dokazati in ‘zmagati’, ampak le ‘raztegniti’ obrambo Laškega na čim več front in jo zaplesti v čim več ‘incidentov’.

Soršak se je po Laškem kot lastniku Mercatorja včeraj namreč lotil še Mercatorja samega. Na točki, ki je videti protislovna s poprejšnjimi očitki Laškemu - nabavnih cenah. Ker je očitno ugotovil, da Laškemu ni mogoče očitati podražitev v maloprodaji (kar je kot dokazljive trditve večkrat navajal premier Janez Janša, iz Laškega pa zanikali), je tako na eni strani pivovarniško-pijačarski finančni holding v ‘preiskavi’ zaradi morebitne zlorabe vertikalne koncentracije (torej izsiljevanja višjih cen za svoje izdelke pri Mercatorju), najboljši sosed pa zaradi zlorabe prevladujočega tržnega položaja pri dogovorih z dobavitelji (torej izsiljevanja nižjih nabavnih cen). Poznavalci zagotavljajo, da utemeljenosti nobenega od teh sumov varuh konkurence ne more dokazati, a tako v Laškem kot v Mercatorju so s postopkoma že zaposleni. Ukvarjajo se z analizami in demantiji, sklicujejo tiskovne konference in naročajo piarovske kampanje, da bi preprečili ali vsaj omilili učinek obtožb na ugled blagovnih znamk … Navsezadnje pa postaja vprašljiv tudi pomemben del kalkulacij v poslovnih načrtih za leto 2008: Mercatorjev manevrski prostor za ‘upiranje’ zahtevam dobaviteljev, zlasti živilcev, ki se jim bodo surovine očitno še dražile, se nevarno oži, Laško pa možnosti za podražitev (v določeni meri utemeljeno zaradi občutne podražitve surovin) v doglednem času pravzaprav nima več.

Ob tem ne gre spregledati, da so razmerja moči med lastniki Mercatorja zaradi Sorškove ‘zamrznitve’ glasovalnih pravic dobrih dveh petin delnic postavljena ‘na glavo’. Največji lastnik je s kakšnimi 12 odstotki delnic trenutno menda Istrabenz, morda ne prioritetna, a vendar prav tako potencialna tarča Janševega obračuna s ‘tajkunsko-političnimi povezavami’, takoj za njim pa je pisana skupina lastnikov, ki domnevno spadajo v ‘interesni krog’ bivšega Janševega sovražnika št.1 Zorana Jankovića. Za upravo Mercatorja hudo neugodno, kajti skupina je trenutno, politično rečeno, brez ’suverena’, skupščine delničarjev. Nekaj tedno takšnih razmer se ne bo poznalo, nekaj mesecev pa zanesljivo.

Ni pa Mercator edina skrb Laškega, saj je Šrotov imperij občutljiv tudi za obtožbe o ‘medijskem monopolu’ (Janez Janša). Koncentracija Delo - Večer je po številkah namreč bistveno hujša od Mercatorja, saj gre tako na oglaševalskem kot bralskem trgu krepko čez polovico, povrh pa lahko po Sorškovi ‘klasifikaciji’ povezanih oseb okrog Laškega tudi več kot polovico delnic Večera kadar koli doleti enako utemeljena ‘zamrznitev’. Šest, sedem ali še več postopkov hkrati niti za Laško, preizkušeno v težkih pravniških obračunih med pivovarsko vojno, ne bi bilo mačji kašelj.

Nikakor ne nazadnje pa je tukaj še politična razsežnost. Janšev naskok na Boška Šrota najbrž ne more koristiti Bojanu Šrotu, ki na volitvah čez manj kot leto dni za svojo SLS pričakuje dvomestni delež glasov. Najnovejši Politbarometer kaže, da ima Bojan Šrot med volivci precejšen ‘kredit’, a tudi, da SLS mesec dni po njegovem prihodu ni napredovala. To še ne pomeni, da je (predsednik) SLS že kolateralna žrtev Janševega spopada z Boškom Šrotom, kaže pa, da bi sčasoma lahko postal, celo če bi se Laško pravno znebilo vseh obtožb varuha konkurence in celo navzlic temu, da niti Janša niti vlada od poskusa razbitja laškega imperija ne bi imela ničesar.

V igri je torej več kot milijardni (v evrih) vložek, ob njem pa še politična usoda najmanj dveh strank. Ni videti, da bi se protagonisti tega vseskozi zavedali.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |