Župan mestne občine Koper Boris Popovič bo v četrtek mestnemu svetu v sprejem predlagal proračun, ki je malodane za tretjino višji od letošnjega. Če bodo odhodki za leto 2007 znašali približno 69 milijonov, načrt za leto 2008 predvideva porabo dobrih 90 milijonov evrov. Največji bodo investicijski odhodki in sicer 51,6 milijonov evrov, kar je za celih 65 odstotkov več kot letos. Za uresničitev takšnega proračuna predlaga tudi sprejem sklepa o letnem načrtu ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine, po katerem namerava prodati 1558 parcel, nekaj poslovnih prostorov in vse preostale delnice Luke Koper, ki jih ima občina.

Zajetno gradivo je že vznemirilo opozicijske svetnike, ki bodo te dni oblikovali stališče do županovega predloga. Veliko možnosti, da bi spremenili županov predlog nimajo, saj so svetniki SD, Oljke in LDS v veliki manjšini. Že v letu 2006 je bilo prodaje občinskih zemljišč za skoraj 26 milijonov evrov, letos za nekaj manj kot šest milijonov, naslednje leto pa župan planira od prodaje zemljišč 14,7 milijonov evrov. Večina tako zbranih sredstev je namenjena financiranju denivelacije ceste Zore Perello in Piranske ulice. Ob tem, da občinsko premoženje vse bolj kopni, občane motijo tudi nova in nova gradbišča v mestu, ki že zdaj doživlja prometne infarkte. Župan bo posamične programe prodaje sprejemal sam.

Za mnenje o načrtovanem proračunu smo vprašali bivšega ministra za okolje in prostor, zdaj ljubljanskega mestnega svetnika Janeza Kopača. Tako pravi:

Razpolaganje s stvarnim in finančnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (UL RS 14/07) in na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (UL RS 84/07). Letos sprejeti zakon ureja prodajo premoženja precej drugače, kot je veljalo doslej. Tako na državni ravni letni načrt prodaje sprejme vlada (in nič več državni zbor), na občinski ravni pa svet občine. Posamične programe prodaje z ekonomsko utemeljitvijo, metodo razpolaganja itd. določi po zakonu župan sam. Po bežnem pregledu moram reči, da je predlog sklepa o letnem načrtu ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem MOK za leto 2008 pripravljen v skladu z novimi pravili. Sam bi vanj dodal še določbo, da se odprodaja izvede z javno dražbo. Metodo ravnanja sicer lahko določi župan sam, a spodobilo bi se, da poskuša doseči najvišjo vrednost in ne le ocenjeno in da ga k temu zaveže mestni svet.
Za tretjino višjega proračuna od tistega iz prejšnjega leta v praksi v resnici ni moč realizirati, vsaj gospodarno in resno ne, razen če bi šla zelo povišana vsota za en sam namen – npr. za odplačilo dolga. Močno povišanih sredstev za opremo, materialne stroške itd. ni mogoče racionalno porabiti, ker operativna izvedba trošenja vzame svoj čas, zahteva svoje postopke in usposobljene ljudi, ki pa jih je, kolikor jih pač je.
Za primerjavo na kratko o ljubljanskem proračunu: proračun 2008 naj bi se glede na leto 2007 povišal z indeksom 115,57, torej za slabih 16 odstotkov. Odhodki naj bi znašali okroglih 317 milijonov evrov. Vseh sredstev iz EU naj bi bilo 9,6 milijona evrov, prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč pa skoraj 70 milijonov evrov. Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč niso predvideni, kar je povsem drugače kot v primeru Kopra, kjer je tovrstnih predvidenih prihodkov večina. Mestna občina Ljubljana namreč čuva kmetijska zemljišča, jih, če je le mogoče, spremeni v zazidljiva in drago proda.
Velik delež prihodkov od prodaje zemljišč v strukturi prihodkov ljubljanskega proračuna je posledica specifične situacije, ki je nastala s sovražnim odnosom Janševe vlade. Ta je poskušala povzročiti bankrot Ljubljane, ker ni bil izvoljen župan iz prave stranke in je zato s spremembo zakona o financiranju občin Ljubljani vzela okrog 60 milijonov evrov v letošnjem letu, v letu 2008 pa bo tako odvzetih sredstev po oceni okrog 56 milijonov evrov. Vse to Ljubljana nadomešča na edini mogoči način – s prodajo zemljišč.
Mestna občina Ljubljana lastniških deležev v podjetjih, pomembnih za mesto, ne prodaja oziroma jih celo poskuša dokupiti, saj le lastništvo zagotavlja dolgoročni interes mesta. Prodaja lastniškega deleža v Luki Koper pa je po mojem mnenju za Koper strateška napaka, ki je ne bo mogoče nikoli več popraviti.

Proračun koprske občine (90 milijonov evrov) bo torej prihodnje leto predvidoma 3,5-krat manjši od ljubljanskega (317 milijonov evrov). Letošnji koprski proračun (69 milijonov evrov) je bil od ljubljanskega (273 milijonov evrov) manjši skoraj štirikrat. Mestna občina Ljubljana ima 5,5-krat več prebivalcev od mestne občine Koper.

Objavljeno pod slovenija | | |