podrobneje

GOST RAZGLEDOV

dr. Matija Tomšič
predstojnik KO za revmatologijo, UKC Ljubljana
matija.tomsic@kclj.si
dr. Dušan Logar
namestnik predstojnika KO za revmatologijo, UKC Ljubljana

Prispevek tistega, ki se mu očita, da ruši slovenski zdravstveni sistem, seveda ne more biti nepristranski. Prepričani pa smo, da bo ravno zaradi svoje pristranskosti dovolj očiščevalen ne le za naš primer, »primer revmatologov«, pač pa morebiti za celoten slovenski zdravstveni sistem. Tako nam pritrjujejo mnogi kolegi te dni – čeprav je resnica seveda dosti bolj preprosta: revmatologi smo se k zadnjim predlogom za reševanje lastnega položaja zatekli izključno v želji, da vzpostavimo tako stanje, ki bo v korist normalnemu procesu dela na revmatologiji in taki oskrbi bolnikov, ki smo jo zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje, ki skrbimo za revmatične bolnike, sposobni nuditi.

Po nekajletnih opozarjanjih na vse slabosti delovanja UKC Ljubljana in ob napovedi ustanovitve Inštituta za revmatologijo (IR), smo bili deležni očitkov o kriminalnem dejanju, ki so jih kmalu zamenjali očitki o konkurenčni klavzuli in napoved, da je odhod iz UKC Ljubljana povezan z izplačilom nekakšne odškodnine. Našo namero so primerjali s primerom odhoda dela podjetja Krka, d.d. Kasneje nas je vodstvo pozivalo na moralno obvezo in na opustitev lastnih ambicij. Seveda nismo presenečeni nad takimi reakcijami, ki smo jih deležni šele od tistega trenutka, ko je postalo jasno, da s svojimi zahtevami ne izsiljujemo, ampak mislimo resno. Ni naš problem, če se vodstvo UKC ni zamislilo že ob prvem opozorilu pred leti. Oziroma: je naš problem, kar se vidi vsak dan znova na našem oddelek in, kar je huje, je problem naših bolnikov. Seveda pa ne moremo sprejeti večletnega pometanja nakopičenih težav in nepravilnosti v delovanju UKC pod preprogo (resnici na ljubo nastalih že v mandatih prejšnjih vodstev UKC). Hkrati ne moremo sprejeti sedanjih očitkov vodstva UKC, ki so posledica žalostnega dejstva, da sistem gigantskega, okostenelega javnega zavoda, vpetega v togost veljavne javne zakonodaje, ne more ponuditi tistih operativnih rešitev, ki bi omogočile hiter, pospešen razvoj revmatologije terciarnega nivoja, za kar smo revmatologi sedanjega Kliničnega oddelka za revmatologijo in bodočega IR, zavezani svojim bolnikom.

Ne preseneča nas niti razmišljanje nekaterih »makroekonomistov«, ki smo ga pred kratkim predstojniki posameznih strokovnih enot in vodstvo UKC Ljubljana poslušali na skupnem sestanku, ko so zdravnike primerjali z mezdnimi delavci v proizvodnji z nizko dodano vrednostjo v začetku prejšnjega stoletja. »Fakinsko razmišljanje« poenostavljeno razume in enači zdravstveno dejavnost s proizvodnjo. Tako razmišljanje, ki ima zelo prozoren cilj, s spremembo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v proizvodne mezdne delavce, na najenostavnejši način obvladovati stroške zdravstvenega sistema. Tudi če pregorijo, bodo zdravniki po mnenju ZZZS, v takem sistemu, ki upošteva le načela hitreje, boljše, ceneje, podobno servisom »Renault minuta«, s svojim udarniškim delom, ki se ga ne bi sramovali niti nekdanji graditelji proge Brčko-Banoviči, ponovno vdihnili novo življenje na pol posušenemu drevesu – slovenskemu zdravstvu. Da bi se tak veličastni cilj uresničil, je razlagalec, arhitekt bodočega ustroja slovenskega zdravstva začinil svoja briljantna razmišljanja še s pripombo, da naj za kakšno leto v UKC Ljubljana opustimo raziskovalno delo, pisanje člankov in raje pregledujemo več bolnikov. Ne vemo, zakaj je ob takem pozivu obnemelo vodstvo UKC – vemo pa, zakaj smo ob tem obnemeli zdravniki.

Če bi nekaj največjih podjetji hkrati razpisalo prosto delovno mesto za vodenje podjetja, bi se na vse te razpise javila vrsta vrhunskih strokovnjakov. Pa poskusite objaviti razpis za zdravnika z delovnimi izkušnjami na terciarni stopnji, npr. revmatologa, kardiologa ali kirurga, lahko tudi za diplomirano medicinsko sestro. Tu trg dela odpove. In prav v tem grmu tudi tiči zajec, saj trga dela, na katerem bi se trlo nezaposlenih zdravnikov v Sloveniji, enostavno ni. Poučno je tudi, da ti ekonomisti kot da nič ne vedo na primer o pomenu nagrajevanja proizvodnih delavcev. Delajo se, kot da so pozabili, da predstojniki za nagrajevanje zaposlenih nimamo nobenih možnosti. V uspešnih podjetjih ob koncu leta delavce nagradijo s 13. plačo in božičnico. Naivni bi bili, če bi mislili, da ti ekonomisti pozabljajo, da je za uspeh proizvodnje, delavcem potrebno zagotoviti ustrezne prostore in orodja za delo. Zaradi izgub, ki se kopičijo leto za letom, pa smo zdravniki prisiljeni v beračenje in nabiranje denarnih sredstev za nakup prepotrebnih aparatur, da lahko svoje delo z dostojnim strokovnim nivojem sploh opravljamo. V primeru izgube, vodstvo podjetja z upoštevanjem zdrave ekonomske logike, zmanjša delež režijskih delavcev in jih ali odpusti ali prezaposli v proizvodnji. Takih ukrepov zdravstvo še ni doživelo. Prav nasprotno. Z blagoslovom »makroekonomistov« se delež nemedicinskega kadra kvečjemu povečuje, saj uspešen menedžment potrebuje za hrbtom vsakega zdravnika vsaj enega, raje pa več, režijskih delavcev, ki bodo z uro štoparico budno spremljal njegovo delo.

V tej zgodbi je tragično dejstvo, da tudi vodstvo UKC Ljubljana, podobno kot »makroekonomisti«, delo v akademski ustanovi primerja s pridobitno dejavnostjo – s proizvodnjo. Primerjati zdravstveno dejavnost z gospodarsko pridobitno dejavnostjo, je ne samo skregano z zdravo pametjo, temveč nevarno ne samo za izvajalce zdravstvenih storitev, temveč tudi za bolnike. Tako razmišljanje je kratkovidno in pogubno in bo zanesljivo, če bo udejanjeno, povzročilo postopen propad slovenskega zdravstva.

Če revmatologi opozarjamo, da v sistemu ni premalo denarja, da pa je zagotovo neustrezno porazdeljen, ker to sistem omogoča, smo zagotovo stopili na žulj tistim, ki uživajo sadove puščanja takega sistema. Analiza poslovanja KO za revmatologijo je razkrila, da je mogoče z enakimi sredstvi, kot jih je zdaj namenjenih tej dejavnosti, ob organiziranju, ki ga predlagamo, doseči neprimerno boljše učinke za bolnike ob neprimerno manjšem nezadovoljstvu zaposlenih zdravnikov in medicinskega osebja. Transparentnost porabe prisluženega denarja, ki jo predlagamo, vključno z, za slovenski prostor povsem novo obliko nadzora zasebne neprofitne organizacije - IR, ki smo ga ustanovili (naj spomnim: od sedmih članov upravnega odbora bosta dva zunanja: predstavnik Društva revmatikov Slovenije in predstavnik Univerze v Ljubljani), očitno ni pogodu tistim, ki bodisi ne zmorejo rešiti problemov ponikalnice sistema, bodisi tistih, ki se iz tega ponikalnika napajajo.

Ko postane jasno, da sistema ne bo mogoče ozdraviti z vrha, nastopi čas, ko je potrebno vsaki posamični strokovni enoti dopustiti njihovo lastno razvojno pot. Predlagamo, da se UKC na novo definira kot krovna ustanova: UKC - skupnost samostojnih javnih in neprofitnih zasebnih zavodov, ki zagotavljajo vsak s svojega področja vrhunsko terciarno oskrbo, UKC pa je vsem le zunanji povezovalni okvir, ki pa lahko zagotavlja vsem članicam nekatere servisne storitve.

Seveda taka sprememba ni preprosta, je pa nujna in neobhodna Še najmanj bo preprosta za načrtovalce zdravstvenega varstva, ki se bodo morali soočiti z argumenti vodstev zasebnih neprofitnih zavodov. Zagotovo tudi ne bo preprosta za vodstva posameznih zavodov, ki se bodo morala dokazovati pred bolniki, svojimi zdravniki, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugimi zavarovalnicami, vendar bo očiščevalna – v pravem pomenu te besede. Očiščevalna glede odgovornosti vsakega zavoda posebej – in očiščevalna do javnosti – uporabnikov zdravstvenih storitev, ki jim lahko kvalitetno zdravstveno oskrbo ob pomanjkanju zdravnikov in medicinskih sester v Sloveniji zagotovijo le vrhunsko usposobljeni, motivirani in dobro nagrajevani zdravstveni delavci, zaposleni v samostojnih zdravstvenih zavodih, ki jim ne bo potrebno prosjačiti za denarna sredstva. Taki zavodi bodo poslovali pozitivno, se opremljali sami brez pomoči države in sami ustvarjali svojim potrebam prilagojeno kadrovsko politiko.

Objavljeno pod gost razgledi.net, zdravje in okolje, slovenija | | Print This Post |


11 odzivov na “Zdravniki v akademski ustanovi kot mezdni delavci v proizvodnji?”  

  1. 1 Miha

    Prvi in akutni problem! Trga zdravnikov ni! Zdravniški ceh je sam poskrbel, da je bila 50 let omejitev vpisa na medicino, da bi imeli monopol!!! Sedaj imajo tržni monopol! Trg bolnikov upravičeno na njih pritiska!

  2. 2 bumerang

    Zanimiv prispevek, pojasni in razkriva marsikaj; bi bilo zanimivo dobiti odziv vodstva klinicnega centra, ne posplosene floskule, konkretne odgovore s konkretnimi resitvami, kot sta jih navedla avtorja

  3. 3 zdravnik

    Enkraten članek.

    “Zdravniški ceh je sam poskrbel, da je bila 50 let omejitev vpisa na medicino, da bi imeli monopol!!! ”

    To je ena največjih neumnosti. Zdravniki so zelo drag kader (6 let najbolj dragega študija v državi 6 let zelo drage specializacije) in samo neumna država bi se razmetavala s tem, da bi prekomerno izobraževala zdravnike.

    Zakaj pa se ne oglasi vodstvo kliničnega centra, pa je popolnoma jasno. Ker nimajo kaj za povedati. Zdaj čakajo, da bi mogoče revmatologi odnehali. Tiščijo glavo pod zemlo in upajo da bo minilo po principu inercije. Upam da bo revmatologom uspelo.

  4. 4 Tabasko

    Mihov ‘prispevek’ res kaže na popolno nepoznavanje problema in na negativističen odnos do zdravništva, ki ga zelo lepo gojijo in zalivajo mediji v suženjstvu aktualne politike, ki vedno ob lastnih krizah privleče na dan dežurne pljuvalnike, pa naj si bo to enkrat zdravništvo, drugič šolstvo in še kaj bi se našlo.
    Problem načrtovanja kadrov, organizacije, poštenega financiranja itd. je star že desetletja in ga je sedanja oblast podedovala, žal pa ga vestno ne rešuje, temveč še bolj zapleta - že ve zakaj. Denar, ki se obrača v zdravstvu je preveč sladak in vabljiv, da bi ga naredili transparentnega ali, bognedaj, celo položili v roke in odgovornost nižjim ešalonom, beri predstojnikom strokovnih in organizacijskih enot. Ja, potem bi se pač videlo, kam vse gre ta cvenk in tega se mnogi pomembneži preprosto bojijo.
    In revmatologi? Imajo prav. Tudi če ne mislijo zadeve izpeljati do konca, so vsaj temeljito previharili gnojnico - zato tudi smrdi, ampak morda se bo pa iz tega le izcimilo nekaj, kar bo odgovorne le prisililo v temeljito rekonstrukcijo UKC (in drugih zavodov, v katerih ni nič boljše, le da so modro tiho, da ne bi padalo še po njih - sram naj jih bo).
    Pa kaj več morda še kdaj drugič.

  5. 5 Friderik

    “Prvi in akutni problem! Trga zdravnikov ni! Zdravniški ceh je sam poskrbel, da je bila 50 let omejitev vpisa na medicino, da bi imeli monopol!!! Sedaj imajo tržni monopol! Trg bolnikov upravičeno na njih pritiska!”

    Politika izobraževanja je bila napačna pred desetletji. Kako smo si zdravniki, ki sedaj garamo za majhen denar že takrat lahko ustvarili take dobre pogoje??. To mora biti razmišljanje zelo prodornega ekonomista..

  6. 6 občasen bolnik

    In kdo je postavil to napačno politiko izobraževanja? Mar so politiki določali zdravnikom in akademikom na univerzi, koliko brucom bodo vsako leto dovolili vpisati medicino? Da ne bomo prišli celo do ugotovitve, da je tudi za to kriva partija?

    Zdravniki sami so določali izobraževalno in kadrovsko politiko. In se pri tem ušteli tako v lastno škodo, kot v škodo bolnikov.

    A to zdaj niti ni tako važno. Pomembnejše je, kako ven iz te godlje. In predlog revmatologov je ena od možnih poti. Ki je - glede na nojevstvo vodstva KC, koruptivnost te vlade in splošno “curljanja” denarja za zdravstvo na vseh ravneh - očitno edina v tem trenutku.

    Upajmo le, da bo tudi uspešna. Za zdravnike, preostalo medicinsko osebje in predvsem bolnike.

  7. 7 Elbdk

    Elbdk
    Pricujoci clanek je eden prvih takih in skrajni cas je ze bil, da ga je nekdo napisal. Revmatologom torej vse cestitke. Zelo se strinjam tudi s Tabaskom. Ostali prispevki na tej strani pa so vidno napisani s strani laikov, ki jim ni jasno nic drugega kot tisto, kar preberejo v medijih. Ti pa napisejo tisto, kar se prodaja. Senzacije. Zgodbice o zdravnikih, ki so naredili kaj narobe, pa ce so to res naredili ali pa ne. Zgodbice o visokih placah ipd.

    Cudno, da se nikoli ne pise o tistih zdravnikih, ki delajo dobro, ki delajo veliko, ki delajo nadure, ki niso nikoli placane, ki delajo preko delavnika. Cudno, a ne. To se ne pise, ker je samo po sebi umevno. Cudno, da tudi nihce ne pise, da se zdravniski poklic ne konca ob 16-ih, ampak je treba vse zivljenje studirati tudi doma, itd… To ste si izbrali, boste rekli taisti laiki. Seveda smo si. In prisel je cas, da vam povemo, da ta nasa izbira pac ni zastonj.
    Prisel je cas, da vam povemo, da je zdravstveni sistem gnil in se bo najbrz dokoncno zrusil v naslednjih nekaj letih.
    Prisel je cas, da boste bolniki spoznali, da bo za zdravstvo potrebno placati vec, tudi nekaj na racun nasih plac.
    Ce ne, se bo zgodilo naslednje. Izkuseni zdravniki bodo hodili iz javnega zdravstva. Zakaj ? Zato ker ne bodo vec prenasali socialisticne uravnilovke, po kateri lahko nekdo pregleda 15 pacientov, njegov kolega pa v istem casu 5, placana pa sta enako, kot mezdni delavec (vedno bolj popularen izraz !), npr. 15 evrov na uro.
    Ker zdravniki ne bodo vec prenasali, da je v dezurstvu na nekaterih klinikah zdravnik spi celo noc, na drugih oddelkih pa se dela celo noc, oba pa dobita enako placo. Spet kot mezdna delavca, toliko in toliko evrov na uro.
    Izkuseni zdravniki bodo tudi uhajali iz javnega zdravstva zato, ker so, ponovno ta izraz, placani kot mezdni delavci za dolocene preiskave. Na uro. Za isto preiskavo pa lahko v privat sferi dobijo ne na uro, pac pa na preiskavo. In to bistveno vec, kot dobijo v javnem zavodu na uro.
    Pa ne samo to. Hkrati, ko tak specialist naredi isto preiskavo pri privatniku, imajo vsi nekaj od tega: privatnik se vozi v dobrem avtu in ima lepo vilo. Pacienti so pregledani v lepi ambulanti in zadovoljni, ker pridejo na vrsto ob dogovorjeni uri. Zdravnik je zadovoljen, ker dobi posteno placilo. Hitra racunica: ce si v javnem zavodu placan 15 evrov na uro in pregledas 3 bolnike v 1 uri, dobis na bolnika 5 evrov. Pri privatniku dobis za 1 tak prergled 30 evrov. Torej, dobis pri privatniku 90 evrov, v javnem zavodu pa 15 za enako delo. Koliko vec matematike je potrebno, da bo laikom jasno, da se bo zdravstvo sesulo, ce vodstva in ministrstvo ne bodo ukrepali takoj.

    Kje so izgube ? V neucinkovitosti mastodontskih sistemov, kot so velike slovenske bolnice. Tukaj nobenemu ni jasno, kdo pije in kdo placa. Denar se pa samo pretaka. Vmes vstopi se politika, ki lahko jasno, v tako velikih obratih denarja skrije ogromne kolicine, ne da bi se to opazilo, za kaksne druge namene, osebne ali strankarske…
    Posledica za vse bolnike in tiste, ki bomo to se postali pa bo, da nas bodo v javnem zdravstvu na koncu zdravili neizkuseni nasi in uvozeni zdravniki. Od uvozenih bodo nekateri sicer tudi izkuseni, vprasanje pa, ce bodo dobri. Za tak denar namrec dobrega zdravnika iz tujine ne moremo uvoziti, saj ni nihce nor, da bo prisel delati za tako mizerno placo.

    Konec koncev ne gre samo za place. Gre tudi za medcloveske odnose, ki so v javnem zdravstvu, vsaj v velikih bolnicah poruseni. Gre tudi za opremo, ki je iztrosena in ze zdavnaj amortizirana. Gre za to, da je raziskovalna dejavnost na psu, ker ni denarja. Brez raziskovanja pa ni napredka. In zaposleni v slovenskem zdravstvu bomo kmalu popolnoma brez lastnih dosezkov in bomo samo kopirali znanja in odkritja drugih.

    Veliko bi se dalo se napisati, pa morda kdaj drugic. Golniska bolnica je dokaz, da se da tudi v okviru javnega zdravstva lepo prosperirati, imeti dobicek in razvijati svoj lasten program. Podobno bodo naredili tudi revmatologi. In vodstvo ima prav, sprozil se bo plaz. Tega plaza ne more vec nihce ustaviti, ker je logicen. Lahko ga nekdo poskusa bremzati, ampak potek dogodkov je logicno, da gre v tej smeri. Ker je sistem gnil, deluje na maksimumu, z minimalnimi razpolozljivimi cloveskimi in drugimi zmoznostmi in je samo vprasanje casa, kdaj se bo sesul. Gotovo pa v naslednjih letih.

    Ukrepi so bili potrebni ze 10 let nazaj. Zdaj je prepozno. Zatiskati si oci in govoriti, da je vse v najlepsem redu pa je najvecja napaka, ki jo to vodstvo lahko naredi in jo ze dela. Lahko je v casopis napisati, da je dovolj zdravnikov in da vse lepo deluje, ker je za kaj takega potrebno samo malo papirja in crnila. Da pa bi to tudi bila, ali pa postala resnica, pa bodo potrebni veliki napori naslednjih 10 let. Drzava bo morala v zdravstvo vloziti ogromno denarja, ki ga do sedaj ni. Ukrepi vlade, ki se bo v to spustila bodo zanjo zelo neprijetni, ker bodo za ljudi dragi. So pa nujni, ker drugace preprosto ne bo slo vec. Zdravstvo je se zadnji socialisticni podsistem v RS, ki se ni sel cez tranzicijo. Skrajni cas je, da se zacne tudi tu kaj spreminjati, sicer bodo prebivalci RS v se vecji riti, kot so glede zdravstvene oskrbe zdaj.

    Veliko srece tistemu, ki se bo upal spopasti s tem velikim problemom, ki se iz dneva v dan eskalira.

  8. 8 Tabasko

    občasen bolnik december 21st, 2007 at 17:03

    In kdo je postavil to napačno politiko izobraževanja? Mar so politiki določali zdravnikom in akademikom na univerzi, koliko brucom bodo vsako leto dovolili vpisati medicino? Da ne bomo prišli celo do ugotovitve, da je tudi za to kriva partija?

    Ja iz katerega planeta pa ste prileteli na to našo zemljico, da postavljate tako topoumna vprašanja?
    Ja kdo drug pa je ‘fural’ vse v družbi kot politika? Enako kot to počne danes, samo da je bila takrat v drugi barvi. Principi vladanja pa so bili isti, in tudi sfera visokega šolstva ni bila izjema - prej obratno. Brez stališč partijskih komitejev ni šlo - tako kot tudi danes ne, tako tudi pred desetletji ne. Da so zdravniki sami omejevali vpis na MF? Ne se hecat, ne bluzit, ne potvarjat, ne kvasat.
    Po ssvoje je še dobro, da so na zemljici še takšni naivneži, kot je ‘občasen bolnik’, saj jim ne gre zameriti, le da so svetlobna leta daleč od stvarnosti.
    Pa mir nam vsem in vesele praznike, naj kanoni začasno utihnejo, v letu 2008 bodo še hudirjevo potrebni.

  9. 9 mirko

    @Elbdk
    Zelo lepo in resnično in preprosto napisano kako stojijo stvari v resnici. Se praktično v popolnosti strinjam. Edino Golnika imam eno manjšo pripombo v smislu tega, če je res lahko tako dober zgled. Res je, da je bolnišnica zanesljivo najbolje urejena v državi, vendar jih včasih malo napačno dajejo za model. Golnik ni model za KC Ljubljana, ker nima take populacije in je svetlobna leta od kompleksnosti, ki jih mora reševati KC. Jim je pa vekakor treba priznati, da so lahko zgled malo manj urgentnim in invazivnim strokam kot je najbrž tudi revmatologija pa recimo kakšna dermatologija, kjer je stanje v zdajšnjem sistemu porazno. Mogoče bi lahko bili celo za zgled onkologiji?
    Največji problem tudi sam vidim v negiranju v nebo vpijočih problemov in predinfarktnega stanja, ki je danes v celem zdrastvenem sistemu očitno. In lahko si vsak sam misli kdo bo potem še hotel delati na oddelkih, kjer je prava fronta kot npr. na urgencah, intenzivi, operativi itd.
    Pa še en majhen majcen dodatek - ni zdravstvo edino, ki je ušlo tranziciji, oz. jo je doživelo v zelo negativnem smislu kar se tiče napredka, razvoja in organizacije. Dodati mu je treba vsaj še šolstvo in sodstvo, kjer pa se slabe razmere kažejo bolj sporadično in se bodo v največji meri pokazale šele na srednji in dolgi rok.

  10. 10 Tabasko

    @Mirko

    Seveda Golnik ni model za ves KC, saj ravno v tem tiči zajec, ker za tak velekonglomerat modela v taki organizacijski obliki najbrže sploh ni. Pa se vprašajmo, ali je tak konglomerat, poleg tega še zelo centralistično voden, sploh smiseln? Ali je sploh lahko uspešen? Tudi Golnik je bil nekoč del tega konglomerata, pa je bil pol manj uspešen, kot je sedaj!
    Torej?
    Golnik je model v smislu, kaj lahko naredi samostojna strokovna in poslovna enota, ki je dovolj velika pa ne prevelika, ki je strokovno zaokrožena in, ki ima kompetentno vodstvo, predvsem v poslovno-organizacijskem vidiku. Dokler se taka enota utaplja v labirintu težko obvladljivih kolosov, nima nobenih šans za razvojno-poslovno uspešnost in s tem povezani strokovni napredek.
    Nič ne pomaga, KC se bo moral totalno prestrukturirati, ali pa bo potonil v sivino. In drugi ga bodo prehiteli - tako gre to v normalni evoluciji.

  11. 11 Elbdk

    @mirko
    Spet ne morem kaj, da se ne bi popolnoma strinjal s Tabaskom. Golnik sem seveda izpostavil, tako kot ugotavlja tudi Tabasko, za model, kako lahko neka enota (Golnik je bil nekoc del KC Ljubljana), ko se osamosvoji, prosperira. Pa ne samo to, celo investira in razvija nove programe.
    Dokler bo KC tak kot je, kjer nihce tocno ne ve, kam denar sploh gre, bo problem iz dneva v dan vecji in ne manjsi. Drzava bo morala narediti strategijo kaj s tako veliko bolnico bi sploh rada. Sicer pa dobite to kar se dogaja. Veliko stevilo majhnih pasalukov, kjer lokalni pase pac delajo kar hocejo, predvsem skrbijo za dobre provizije, direktne ali pa posredne, ter za svoj strokovni stolcek, ostalo pa jih ne zanima. Vecina stvari tece samo zato, da ne bi kje kdo koga kdaj tozil. V resnici pa zadeve stojijo. In zdravniki bodo iz KC odhajali. Kar je skoda. Ko se bo plaz enkrat zares zacel, ga bo tezko ustaviti. In namesto, da bi namensko vsako leto nekaj izboljsali, se vsak teden nekaj poslabsa. V perifernih bolnisnicah se ze dogaja, da zaradi pomanjkanja zdravnikov zapirajo dolocene oddelke, ali pa jih polnijo z zdravniki iz bivse juge. Ne zelim metati vseh v isti kos, vendar sem se ze preprical na lastne oci, da nekateri nimajo kaj dosti medicinskega znanja, morda kakega drugega, medicinskega pa ne. Bolnisnica to mora tolerirati, ker mora imeti toliko in toliko zdravnikov v sluzbi, da delo sploh lahko tece in da se drzi oddelke odprte. Kvaliteta in znanja je na drugem mestu. Zdaj pa vas vprasam: ali si slovenski davkoplacevalec, ki ze celo zivljenje placuje zdravstveno zavarovanje res zeli, da ga zdravi nekdo, ki je prisel v Slovenijo samo zaradi boljsega zasluzka, bolnisnice v kateri dela pa v bistvu ne zanima koliko zna, ker ji je vazno, da zaradi zagotavljanja stalne sluzbe in programa pac mora vzeti tiste zdravnike, ki so tja sploh pripravljeni priti. Bi rasd videl tistega, ki bo rekel ja. Ampak to dragi moji se ze dogaja in je ponekod ze kruta realnost. In ljudje bodo zaceli umirati. Ti, ki so ta sistem do sedaj placevali… Ce seveda drzava in pristjna telesda ne bodo zacela takoj in rigorozno ukrepati.
    Kar se pa tice solstva in sodstva je pa tako: vsak se mora boriti zase. Verjamem pa, da je problem podoben. Samo drzavljani se bodo morali opredeliti, ali bodo od politikov zahtevali konkretne ukrepe za svoje solanje, zdravje in drugo ali pa jim bomo nasedali in tolerirali neumne nakupe ala Falcon (ki ga sploh ne uporablja nasa drzava, stal pa je vec kot je bila v istem trenutku celotna financna luknja v drzavi), ali res rabimo toliko Patrij, samo zato, ker so nekateri zaradi svojega politicnega prestiza hoteli v NATO, ki zdaj zahteva, da kupujemo te bedarije. Ali res rabimo poljsko bolnisnico, ki ne obratuje v Murski Soboti, samo zato, ker je del NATO standarda. Po mojem, je treba najprej zagotoviti kvaliteto pri tistih storitvah, ki jih drzavljani placujemo in vsak dan potrebujemo, potem, ko bomo nasli naftno vrtino v epicentru, potem bomo pa kupovali se igracke, ki jih bo diktiral gospod Bush in njegovi jastrebi. Dokler ne dosezemo od nasih politikov tega, ni nihce od njih vreden, da ga volimo oz. smo sami sebi krivi, da je tako in si brez problema lahko priznamo, da smo ene velike budale.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word



 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Ne pij, dokler kuhaš ali prestavljaš pohištvo

Popiti dvojno vodko med kuhanjem nedeljskega kosila zna postati razvada, za katero bo treba plačati. Tudi preveč piva med sestavljanjem ali premikanjem pohištva nemara ne bo zastonj. Zdravniške oskrbe kakšne globlje ureznine ali zmečkanega prsta vam zdravstvena zavarovalnica nemara ne bo priznala več v celoti. Predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je, [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Pogovor lahko bolniku bolj pomaga kot kakršna koli tableta

Za zdravilo, ki je veliko krat bolj učinkovito kot kakršna koli tableta ali injekcija, to je pogovor z bolnikom, si sodobni zdravniki vzamejo vse manj časa. Povprečno se z bolnikom ukvarjajo le nekaj minut, ugotavljajo psihologi. “To pri ljudeh zbuja strah,” je za tednik der Spiegel povedal nemški psiholog Paul Enck. Če se zdravnik bolniku [...]

| Print This Post | 5 odzivov »

Andrej Bručan - minister brez škodnega zavarovanja

Andrej Bručan je minister za zdravstvo očitno postal z licenco, da naredi popolno zmedo v enem izmed najbolj občutljivih družbenih podsistemov. To je edini strateški cilj, jasno razviden iz dolgega seznama Bručanovih dvomljivih, spodletelih, polovičnih ali napačnih potez. Kaj piše v koalicijski pogodbi? • prednostno bomo uvedli izravnalne sheme, da bi preprečili selektivno poviševanje premij; • prednostno [...]

| Print This Post | 3 odzivi »



Vmesno poročilo od 3. do 8. decembra

Informiranost Zdravniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra v torek niso stavkali, temveč so se zbrali na ‘informativnem sestanku’, kjer so razpravljali o zdravniških plačah. Njihovi sindikalni zaupniki očitno niso vešči obveščanja, zato so morali bolniki malce počakati. Zdravniki vendar morajo biti informirani. Predsednik sindikata zdravnikov Konrad Kuštrin je bil za neposredno informiranje kolegov nagrajen z aplavzom, strokovna [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Ljubljana in Trst se ignorirata

Ljubljana in Trst pravzaprav nimata nobenih ne uradnih in niti neuradnih odnosov. Nekaj (redkih) izmenjav se sicer dogaja na področju kulture in vizualne umetnosti, drugače pa se mesti popolnoma ignorirata. Tržaški župan Roberto Dipiazza se je pred kratkim v Ljubljani srečal z Zoranom Jankovićem, s katerim je izmenjal nekaj lepih in priložnostnih mnenj, a nič [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

december 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« november   januar »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

 razgledi.net