Da se bo boj vlade proti ‘tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo’ začel z desantom na Pivovarno Laško, je bilo bolj ali manj jasno že od znamenitega govora premiera Janeza Janše pred državnozborskim glasovanjem o zaupnici. Vprašanje je bilo le, kdaj in predvsem kako. Od minulega petka, 14. decembra, vemo tudi to. In glede na sklepa urada za varstvo konkurence (UVK) lahko slutimo, da bo boj dolg in da bo k zmanjšanju sodnih zaostankov prispeval precej manj kot k blaginji nekaterih odvetnikov. Še več, kakor je bil UVK politično zlorabljan prej, ko sumov o domnevni povezanosti oseb in vertikalni koncentraciji ni hotel/smel preiskovati, tako je instrumentaliziran zdaj, ko jih mora, ker je vlada pač napovedala vojno.

Jani Soršak, začasni direktor UVK, je torej zamrznil razpolagalne pravice Pivovarne Laško (in družb, za katere domneva, da so z njo povezane) na delnicah v Mercatorju, prav tako pa jim je tudi prepovedal nadaljnje nakupe. Zakaj?

Pivovarni Laško sicer varuh konkurence očita, da skupaj s svojimi povezanimi družbami ni delovala s pravili konkurence pri nakupu Mercatorjevih delnic. Pivovarna Laško in njene družbe Pivovarna Union, Radenska, Infond Holding ter povezane družbe Center naložbe in Kolonel namreč niso dale prevzemne ponudbe za družbo Mercator, čeprav naj bi skupaj pridobile že več kot 57 odstotkov družbe. UVK jim prepoveduje kakršno koli prodajo ali nakup delnic najboljšega soseda brez njegovega predhodnega dovoljenja.

Vršilec dolžnosti varuha konkurence omenjenim družbam očita, da imajo kot povezane družbe skupni nadzor nad Mercatorjem, ki ga niso priglasile uradu, sum pa ‘podlaga’ z izpisi iz delniških knjig ter časopisnimi članki, v katerih piše, da ima laška pivovarna s ‘prijateljskimi družbami’ v Laškem približno polovični delež. Kakor je spodbudno, da nekdo v tej državi z vseh strani (zadnje čase zlasti z ‘desne’) temeljito opljuvane medije jemlje resno (iz obupa?) in na podlagi njihovega poročanja začne preučevati morebitna protizakonita ravnanja in celo zamrzne kakšne četrt milijarde evrov (čez palec) vredno premoženje, tako je varuhova ‘podlaga’, vsaj dokler zadevna sklepa UVK nista v celoti znana, videti hudo tanka (kar je problem Janija Sorška) in politično spolzka (kar je problem Janeza Janše).

Iz treh razlogov: (1) časopisni članki in izpisi iz delniških knjig ne dokazujejo povezanosti in vsega tistega, kar za pravno kvalifikacijo takšnega obnašanja zahteva zakonodaja (kar v prvem odzivu trdi tudi Pivovarna Laško), (2) nič ni znanega o tem, kakšno je stališče agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o povezanosti omenjenih družb v primeru Mercator ali kakšnih drugih, in (3) ‘utemeljitev’ suma, kakršno zdaj uporablja UVK, bi lahko urad mirno uporabil že, recimo, decembra lani (in to ne le v primeru Mercator, ampak najmanj tudi v primeru same Pivovarne Laško, Večera in Dela).

Pogled v letno poročilo Mercatorja za leto 2006 namreč razkriva, da so bile med desetimi največjimi lastniki na zadnji dan lanskega leta tri izmed družb, ki jih zdaj kot povezane omenja UVK; skupaj so imele okrog 30 odstotkov Mercatorja, torej več od praga, nad katerim je treba razglasiti prevzemno ponudbo.

_{vir: www.mercator.si}

Lanskega decembra je bil direktor UVK še Andrej Plahutnik, varuh konkurence, ki ga to dejstvo, videti je, bodisi ni zanimalo bodisi ga ni smelo zanimati, ker to ni bilo politično oportuno. Pivovarna Laško je bila takrat še zaveznica vlade, Andrijana Starina Kosem državna sekretarka, Danilo Slivnik predsednik uprave Dela in Boško Šrot, hm, menedžer z vizijo (med drugim vertikalnega povezovanja med živilci in trgovci, zdaj prav tako spornega za vlado in UVK). Slovenija je še bila na tečajih, na kakršne jo je obesila vlada, inflacije skoraj ni bilo, o morebitnih povezanih osebah in nevarni vertikalni koncentraciji vlada ne le, da ni govorila, tudi poslušati o njih ni hotela.

Tako je, denimo, 23. oktobra lani v državnem zboru vodja poslanskega kluba največje vladne stranke Jože Tanko ‘spraševal‘ svojega premiera.

Pred nekaj dnevi je Slovenija prejela odgovor evropske komisije, ki se je nanašal na prijavo, s katero je novinar Financ Boštjan Usenik prijavil Slovenijo zaradi domnevnega suma o nedovoljeni pomoči Istrabenzu in Pivovarni Laško v primeru prodaje deležev KAD-a in SOD-a v družbi Mercator. Z njim je evropska komisija zavrnila namige o domnevnem oškodovanju državnega premoženja, ki naj bi nastalo zaradi netransparentne prodaje deležev KAD-a in SOD-a Mercatorju. Domnevno oškodovanje naj bi se po za lase privlečenih trditvah nekdanjih ministrov Ropa, Lahovnika, Cvikla gibalo med 20 in 30 milijardami slovenskih tolarjev. Razprava o oškodovanju se je od septembra lani tako razplamtela in zlorabljala, da se je 39 poslancev odločilo, presekalo to neproduktivno in za Slovenijo škodljivo medijsko obračunavanje in je 18. oktobra lani vložilo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije. Evropska komisija je na podlagi preiskave primerov ugotovila, da kupcema ni bila podeljena državna pomoč, ker sta bila prodana deleža Mercatorja ovrednotena s strani ustrezne ustanove, na podlagi uveljavljene metodologije in na podlagi takratne cene na trgu. Evropska komisija je tudi ugotovila, da za prevzemno premijo ni bilo potrebnega pogoja, ker kupca po nakupu družbe nista obvladovala. Odločitev evropske komisije ni presenečenje in je potrdila tisto, kar smo ves čas zagovarjali, da je bila prodaja deležev KAD-a in SOD-a v Mercatorju izvedena v skladu z domačo zakonodajo in evropskimi normami. Kar nenadoma so potuhnili tudi kritiki. Še enkrat več se je pokazalo, da kritike nekaterih najvidnejših opozicijskih poslancev, predvsem iz vrst Liberalne demokracije, nimajo pravne in strokovne podlage, in da so svoje delovanje podredili zgolj neosnovanim, klevetaškim nastopom in zastraševanju javnosti ter umetnemu ustvarjanju afer, s katerimi so begali državljane in si zagotavljali predvsem enormno količino medijskega prostora.

… ker kupca po nakupu družbe nista obvladovala! In tako mu je odgovoril Janez Janša.

Hvala tudi za to vprašanje. Vlada se s tem primerom ni neposredno ukvarjala, vse dokler ni bila prisiljena odgovarjati na poslanska vprašanja omenjenih poslancev in dokler se ni začel postopek pred evropsko komisijo. Potem je bil to primer, ki je odmeval in ki je involviral tudi vlado. Tako lahko rečem, da smo z odločitvijo evropske komisije zadovoljni. Tukaj pred seboj imam magnetogram poslancev gospoda Ropa, gospoda Cvikla in gospoda Lahovnika, ki so trdili, da je vlada, čeprav, še enkrat ponavljam, se s tem primerom ni ukvarjala, oškodovala davkoplačevalce za 30, nekdo od njih je rekel celo 60 milijard tolarjev, in da se bo to zagotovo dokazalo v postopku pred evropsko komisijo. To so bile trditve, izrečene tudi v času poslanskih vprašanj. Dejstvo je, da se to ni izkazalo, da se je izkazalo ravno nasprotno in dejstvo je, da se ne spoštuje osnovno določilo politične kulture, da se v takšnih primerih ljudje opravičijo za obtožbe, ki so bile neupravičene. Tega, ker ste to vprašali, še nismo dočakali.

Kaj lani, še letos v zgodnji jeseni, ko je bil Lojze Peterle še predsedniški favorit, Laško s prijatelji pa je bilo v Mercatorju že bistveno močnejše (tudi na račun pridobitve dela Istrabenzovega deleža), so za Mladino (22. septembra) sporočili iz Kada.

Novi finančni investitorji /Pivovarna Laško in Istrabenz/ so uspešno prevzeli tveganja, povezana z zagotavljanjem nadaljnje rasti Mercatorja, tudi s tem, ko so izvedli zamenjave v upravi družbe. Da so spremembe v lastniški strukturi Mercatorja pozitivno vplivale na poslovanje družbe, nedvomno odraža tudi vrednost delnice na borzi, ki ima seveda podlago v dobrem poslovanju družbe in uspešnem vstopanju na nove trge.

V Kadu kakopak niso mogli vedeti, da bo predsednik vlade čez poldrugi mesec napovedal boj tajkunom in jih komaj dobra dva meseca kasneje v pogovoru za Mag postavil na laž.

Pokazalo se je, da koncentracija lastništva ni bila uporabljena za to, kar je bilo javno obljubljeno - za prodor na trge v regiji in širše, ampak prej za krepitev domačega monopola, vključno z medijskim. Če bi to moč usmerili v prodor na nove trge, bi imela Slovenija od tega znatne koristi. Tako pa imajo prodajalke v Mercatorju še vedno nizke plače, lastniki pa se namesto na regionalnih trgih krepijo v domači politiki.

Kamor premier z besedami, tja v. d. varuha konkurence s skokom. Plahutnik ni smel, Soršak mora.

A vrnimo se k povezanim osebam, ki jih omenja Soršak, in to na primeru same Pivovarne Laško, katere lastniški deleži so bili zadnje dni deležni nekaterih pomembnih selitev. Laško letno poročilo 2006 o lastnikih na dan 31. 12. 2006 med drugim pravi.

Lastniška struktura kapitala družbe se je v letu 2006 nekoliko spremenila. Na prvem mestu ostaja Infond Holding, d.d., kot največji lastnik, ki je svoj 17,45 % delež iz leta 2005 povečal na 24,43 %, sledi Center naložbe, d.d., ki ima v lasti 11,18 % delnic, v lanskem letu ga ni bilo med desetimi največjimi delničarji in Kapitalska družba, d.d., ki je z enakim 7,06 % deležem kot lani izgubila eno mesto. Med večjimi delničarji pa so še Bank Austria Creditanstalt AG, NFD1 Delniški investicijski sklad, d.d., Delniški vzajemni sklad Triglav steber I in Vzajemni sklad Probanka globalni naložbe. Ostale družbe imajo v lasti manj kot 3 % delnic Pivovarne Laško, d.d..

Če sta Infond holding in center naložbe res povezani osebi, sta bili to že lani (s skupno več kot 28 odstotki laške pivovarne) in sta tudi zdaj, čeprav je Center naložbe (največji lastnik Infonda) pred nekaj dnevi prodal svoj lastniški delež v sami pivovarni Cestnemu podjetju Maribor (ki je v večinski lasti podjetja dobrega znanca predsednika SLS Bojana Šrota in mariborskega župana Franca Kanglerja, med pivovarsko vojno pobudnika ‘domoljubnega’ poziva 57 poslancev). Hm, zakaj ni Soršak, če že Pivovarni Laško očita nepriglasitev koncentracije v primeru Mercator in ji zamrzuje razpolagalne pravice, ukrepal tudi proti lastnikom same pivovarne? Zakaj ne ukrepa proti njim v primeru Večera? Heh, to gotovo še pride, kajne!?

Zgodba bi bila za enkrat predolga, zato ne bom nadaljeval, priložnosti za to pa bo nedvomno še kar nekaj. Tudi za to, da se spomnimo, kako so Pivovarni Laški regulatorji trga gledali skozi prste pod prejšnjimi vladami in za to, da se spomnimo, kako je Pivovarna Laško enkrat že bila osumljena povezanega delovanja (zaradi česar so ji bile med pivovarsko vojno z Interbrewom/InBevom prehodno zamrznjene glasovalne pravice za del Unionovih delnic), a je ta sum pravno uspešno spodbila. Ker je Soršak v takratni vojni (heh, očitno ni vojne brez Laškega) sodeloval v laški ekipi odvetnikov, mora biti vsaj njemu jasno, da se bo moral domisliti še marsičesa, če bo hotel biti prepričljiv.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | |