Med tujimi investicijskimi skladi sta največji delež delnic, 345 delnic vsak, dobila dva hedge sklada. Eden izmed njih, Everest Capital je upravitelj hedge skladov ki ima svoj sedež registriran na Bermudih, v davčni oazi. Glede na to da gre za visoko tvegane špekulativne sklade, se sprašujemo v poslanski skupini Zares, na kakšen način tukaj vlada pričakuje, da bo zagotovila stabilno lastniško strukturo Novi Kreditni banki Maribor, če pa sta med tujimi institucionalnimi lastniki največji delež delnic kupila, po zelo ugodni ceni, dva hedge, sklada ki sta znana po visoko tveganih špekulativnih naložbah.
Matej Lahovnik, poslanec Zaresa, na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ

Naši finančni svetovalci so imeli možnost, za to so bili tudi izbrani, da so skupaj s komisijo in s funkcionarji Vlade dejansko tudi obiskali določena središča v finančnem svetu in ponujali to transakcijo. Tam je bila, prijavila sta se vsaj dva hedge sklada, to drži, samo eden ima pa svoj glavni naslov na Bermudih, drugi ima pa svoj naslov v Dallasu, Teksas. Mi smo v naših pogovorih in dogovorih s finančnimi svetovalci zahtevali in tudi to zagotovilo dobili, da vsi kandidati, ki bodo predlagani, delujejo v skladu z mednarodnimi normami, kar se tiče pranja denarja in določenih stvari. /…/ Tukaj bi pa rad tudi to pojasnil, da hedge sklad je neka vrsta sklada, ki dejansko v svojih naložbah prevzema večje rizike kot pa normalni skladi, v tem je njihova posebnost. /…/ Če bi mi danes dali na razpolago ali pa da bi nam napravili mednarodni javni razpis, da bi določena likvidna sredstva /hedge skladi/ upravljali v imenu države, potem bi morali zelo skrbno pregledati njihovo naložbeno politiko, kam bodo vlagali in kakšne rizike dejansko sprejemajo. Ko pa oni vložijo svoja sredstva v našo, to se pravi pokupijo te delnice, je pa zadeva popolnoma drugačnega značaja.
Andrej Bajuk, finančni minister, na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ

Če ste vi Everest Capital in če seveda kdorkoli v Everest Capitalu zna narediti podobno analizo kot je KAD-ova /…/pogleda v bistvu to, kar se dogaja na “price to bookih” pa pogledaš še par zadev ki so povezane z, recimo, recimo temu primerjalno zgodbo, ki je v Sloveniji, pogleda, da ima ta banka 270 praznih okencev na poštah v Sloveniji in samo kvadratni metri tam notri so veliko več vredni, kot to kar ste vi v “booku” oziroma v svoji ocenitvi naredili. In zato sta seveda Everest Capital in HBK in tako naprej to tudi kupili. In bo seveda, v narekovaju, z dobičkom na tem poslu pač popravil svoje izgube v, kako se že temu reče, ameriški finančni krizi. Ker to Everest Capital počne. Everest Capital je … Kako že piše tukaj? “Bermuda based investment advisor that began managing offshore hedge founds” … In takšnega ste vi uvrstili na prvo mesto. Jaz ne bom pritrjeval temu kar je rekel kolega Lahovnik, ampak veste, postavlja se dvom, zakaj njemu 9 milijonov oziroma 345.000 alokacij in tako dalje. Zakaj, če ste že imeli možnost in ste dobili osemkrat večji vpis od domačih, malih domačih, od tujih pa samo dvakratni. Zakaj niste spremenili razmerja? Zakaj koncentrirate? To je temeljno vprašanje. Pri tako nizki ceni. Zakaj se niste, ko ste ugotovili kaj imate ponujeno, umaknili pa rekli: “Očitno smo se zmotili. Očitno je v Sloveniji več keša.”
Milan M. Cvikl, poslanec SD, na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ

Je moj proceduralni predlog, da se vsem članom komisije, predvsem pa gospodu Andreju Bajuku, ki je bil tudi nosilec odloka o prodaji, programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2007 in leto 2008, dodeli gradivo ki govori in to je edino gradivo, ki smo ga imeli v okviru Državnega zbora zakonodajnega postopka o privatizaciji Nove Kreditne banke … /…/ Dovolite da preberem cilje privatizacije. Poglavje ki govori o NKBM sta maksimiranje prodajne cene. Do tu smo prišli, da tega ni. Da to ni bil niti cilj dela privatizacijske komisije. In vzpostavitev lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje. To pa je strateško, iskanje strateškega lastnika. Oprostite, kakorkoli si boste razlagali, dikcija govori in vzpostavitev lastniške strukture, ki dolgoročno zagotavlja učinkovito upravljanje in konkurenčnost in uspešen razvoj NKBM, to je strateški lastnik.
Sašo Peče, poslanec SNS, na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ

***

Novinarji Maga protestiramo zaradi nameravanega političnega prevzema tednika, pri katerem smo zaposleni. Revija Mag, ki izhaja od leta 1995, je nastala kot odgovor na medijsko enoumje, v njej so bila predstavljena stališča iz drugačnega miselnega spektra, ki v drugih medijih niso mogla biti izražena. V obdobju pridruževanja Slovenije evroatlantskim povezavam je Mag odločno zagovarjal članstvo tako v EU kot Natu. Kandidat za novega odgovornega urednika Veso Stojanov je denimo v svojih člankih Natu nasprotoval, poleg tega izhaja iz drugega miselnega kroga kot dosedanji bralci Maga. Čeprav je tednik Mag v času svojega izhajanja zamenjal tri lastnike oziroma izdajatelje, se njegova uredniška politika ni spreminjala. Časopisna hiša Salomon 2000, ki je Mag odkupila od podjetja Interdata, je bila celo ponosna na to, da lahko izdaja tednik s politično relevantnimi vsebinami in mnenji. Podobno stališče je ob nakupu revije imela tudi takratna uprava Dela pod vodstvom Tomaža Peroviča, ki Magu ni odrekala pravice do avtonomije in izražanja različnih političnih stališč.
iz javnega protesta novinarjev Maga

Novinarji Maga pozivamo predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Dela d.d., Vesa Stojanova in Tomaža Prpiča k odstopu s funkcij v nadzornem svetu. Ob predlogu nadzornega sveta za novega odgovornega urednika tednika Mag sta namreč ravnala v nasprotju z interesom novinarjev Maga, katere bi v skladu s svojo funkcijo morala predstavljati. Veso Stojanov ob svoji prijavi na razpis za urednika Maga ni upošteval predhodne javno izražene podpore novinarjev Maga sedanjemu v.d. odgovornemu uredniku Silvestru Šurli. S tem je deloval izključno za interes kapitala in zoper interes zaposlenih novinarjev Maga. Enako je s svojim glasovanjem za Stojanova kot novega urednika ravnal Tomaž Prpič.
iz poziva novinarjev Maga Vesu Stojanovu in Tomažu Prpiču

IO Aktiva novinarjev Dela želi v tej fazi očitnega političnega preurejanja revije Mag najprej odgovoriti na ultimativno zahtevo novinarjev Maga, naj aktiv zahteva »odstop oziroma odpoklic obeh članov nadzornega sveta, ki zastopata delavce, Tomaža Prpiča, ker je glasoval v nasprotju z javno izraženo voljo novinarjev Maga, Vesa Stojanova pa, ker se je celo prijavil na razpis za odgovornega urednika«. Po mnenju IO Aktiva sta oba delovala v skladu z legitimnimi postopki, zato ni razlogov za zahtevo po njunem odpoklicu, toliko manj, ker ju na to mesto ni postavil aktiv, ampak svet delavcev. Poleg tega bi novinarji Maga po dveh letih sobivanja v isti časopisni hiši že lahko vedeli, da novinarji v njej nismo priskledniki političnih opcij. In tudi to: ko je bila naša profesionalna avtonomija brutalno kršena, z njihove strani nismo opazili nobene solidarnosti, kaj šele protesta.
iz izjave izvršilnega odbora aktiva novinarjev Dela ob dogodkih na Magu

IO Aktiva novinarjev Dela, katerega člani smo od prihoda v časopisno hišo Delo tudi novinarji Maga, ponovno pozivamo, da predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Dela Tomaža Prpiča javno pozove k odstopu. Znano nam je, da ga na to funkcijo ni postavil aktiv, temveč svet delavcev, ki mu predseduje Veso Stojanov, sam pa je njegov podpredsednik. Prpič na seji nadzornega sveta Dela, na kateri so izbirali med prijavljenimi na farsični javni razpis za odgovornega urednika Maga, kljub jasno izraženi javni podpori vseh novinarjev Maga sedanjemu vršilcu dolžnosti odgovornega urednika Silvestru Šurli ni glasoval zanj, s čimer se je namesto na stran zaposlenih postavil na stran predstavnikov kapitala – lastnika Dela Pivovarne Laško – in podprl Stojanova, ki je tako kot on član nadzornega sveta. Ker je Prpič s tem svojim nečastnim dejanjem izdal zaposlene – novinarje Maga, ki bi jih moral kot njihov predstavnik v nadzornem svetu zastopati, pozivamo tudi svet delavcev, da ga nemudoma odpokliče iz nadzornega sveta.
iz odziva novinarjev Maga na izjavo IO Aktiva novinarjev Dela

Prav ali ne - vsi mediji v svetu imajo svoje lastnike, take ali drugačne. In če so pravi, nimajo medijev zato, da bi vodili uredniško politiko, ampak zato, da jim, kot ostale firme, prinašajo dobiček. To je pač kapitalizem. In ko poslušam očitke o vmešavanju v uredniško politiko Dela, Večera, moram reči, da niso upravičene. Vsekakor gre za prevzem medijev iz čistega gospodarskega pogleda. Tako podjetje mora ustvarjati dobiček. Postati lastnik neke ugledne časopisne hiše, gotovo ni greh, to nikakor ne more biti predmet parlamentarne kritike. To je zame neka normalna stvar, ki se je je ekipa Pivovarne Laško lotila.
Tone Turnšek, bivši direktor Pivovarne Laško, letošnji nagrajenec združenja Manager za življenjsko delo, v Večeru

Objavljeno pod slovenija | | |