Verjetnost, da bi Belgija šla po poti nekdanje Jugoslavije, torej da bi razpadla v času, ko bo v Bruslju svetu EU predsedovala Slovenija, je menda zdaj nekoliko manjša, kot je bila še pred nekaj dnevi. Flamski liberalec Guy Verhofstadt, ki je po dveh mandatih na čelu belgijske vlade gladko izgubil letošnje junijske volitve, se je začel dogovarjati o sestavi prehodne vlade. Kralj Albert II ga je prosil za pomoč, ko mu je zmagovalec junijskih volitev flamski krščanski demokrat Yves Leterme v začetku decembra po propadu pogajanj za sestavo nove vlade drugič vrnil mandat.

Belgija je letos že dosegla nov rekord, ko je brez vlade, vse bližje pa je tudi evropskemu rekordu. Do letos so največ časa, 148 dni, potrebovali za sestavo nove vlade leta 1988, od letošnjih volitev pa je minilo že 184 dni. Evropski rekord pri sestavljanju vlade ima za zdaj še Nizozemska, ki je bila leta 1977 kar 208 dni brez vlade.

Guy Verhofstadt je od kralja dobil nalogo, da sestavi novo vlado in s političnimi strankami hkrati začne tudi pogajanja o institucionalni reformi. Prek tiskovnega predstavnika svoje flamske liberalne stranke Toma Ongena je Verhofstadt sporočil, da je od političnih strank odvisno, ali bo prehodno vlado lahko sestavil ali ne, ni pa nujno, da bo to vlado tudi vodil.

Belgija ima od 11. junija vlado, ki opravlja tekoče posle. To postaja vse večja ovira. Ljudje vse bolj občutijo, da nimajo vlade s polnimi pooblastili, ki bi sprejemala odločitve, vse več težav ima tudi gospodarstvo. Podjetja predvsem opozarjajo, da vladna kriza odvrača tuje investitorje, trije največji sindikati pa za soboto napovedujejo protest zaradi podražitev in zniževanja življenjskega standarda v državi. Državljani, predvsem v dvojezičnem Bruslju, že dva meseca z zastavami na oknih in balkonih od politikov zahtevajo, naj se dogovorijo za novo vlado. V flamskih predelih pa pripadniki skrajnih strank na smerokazih in obvestilnih tablah brišejo francoske napise. Kljub temu v parlamentu niso mogli zbrati dovolj glasov za referendum o odcepitvi, tudi po javnomnenjskih raziskavah velika večina Belgijcev še zmeraj podpira sedanjo državo.

Yves Leterme še zmeraj vztraja, da je kandidat svoje krščansko-demokratske stranke za predsednika vlade. Vlade mu ni uspelo sestaviti, ker so flamske stranke vztrajale pri prenosu dodatnih pristojnosti na regionalno raven. Zlasti s prenosom pristojnosti za področje davkov in socialne varnosti bi rade dosegle, da bi manj denarja iz bogatejše Flandrije odšlo v Valonijo, ki ima še zmeraj težave po propadu industrije. Frankofonske stranke so to zahtevo odločno zavračale z utemeljitvijo, da v vseh državah bogatejše regije podpirajo revnejše, poleg tega so v Belgiji od leta 1970 že petkrat spremenili ustavo, če bi še več federalnih pristojnosti prenesli na regije, bi po njihovi razlagi to pomenilo konec federacije.

Leterme je skušal sestaviti vlado s svojo flamsko krščansko-demokratsko stranko, valonsko krščansko-demokratsko stranko, flamskimi in valonskimi liberalci. V Belgiji so namreč politične stranke razdeljene na flamske in valonske, da Flamci recimo lahko volijo svoje krščanske demokrate in Valonci svoje. Letermovi flamski krščanski demokrati so na junijskih volitvah dobili 81 od 150 sedežev v parlamentu.

Belgija je federacija Flamcev, ki jih je v državi 60 odstotkov in živijo na severu države, in francosko govorečih Valoncev, ki živijo na jugu države. Dvojezični Bruselj je tretja regija. Na jugovzhodu živi še nemška manjšina.

Guy Verhofstadt med Flamci ni najbolj priljubljen, očitajo mu, da premalo skrbi za njihove interese in prveč popušča Valoncem. Vsi pa mu priznavajo, da ima za razliko od Leterma voditeljske sposobnosti, zna poiskati kompromis in umiriti razmere. Verhofstadt govori dosledno flamsko in francosko. Leterme je po zmagi na volitvah govoril večinoma le flamsko, za frankofonske medije sploh ni hotel dajati izjav. Potreboval je kar dva meseca, da jih je začel obravnavati enakovredno. Ta konec tedna se je očitno spet vrnil na staro pot, saj je za flamski časopis Het Belang frankofonsko javno radijsko postajo RTBF obtožil, da je ruandski radio, ker je v državi spodbujala h genocidu.

Objavljeno pod svet | | |