Nemška podjetja smejo pogodbene delavce, ki jim jih začasno “posodijo” agencije za posredovanje delavcev, zaposliti od leta 2003. Leta 2004 je bilo tako zaposlenih 400 tisoč, letos že 790 tisoč ljudi. Njihovo število še narašča. Delodajalci z njimi vse pogosteje nadomeščajo redno zaposlene, ker so za polovico cenejši. Čeprav bi jih smeli imeti pogodbeno zaposlene za določen čas le v času uvajanja oziroma zaradi povečanja naročil, nekateri na podlagi pogodbe kot izposojeni delavci delajo že tri ali štiri leta. Marsikateri delodajalec redno zaposlene ob odhodu v pokoj nadomešča le še s pogodbenimi oziroma izposojenimi delavci, nekatera podjetja imajo že polovico delavcev zaposlenih za določen čas, ponekod jih je že več kot redno zaposlenih. Dogaja se tudi, da podjetja redno zaposlene delavce odpustijo kot presežke, čez nekaj časa pa jih prek agencije pokličejo nazaj in jih zaposlijo na podlagi pogodbe za določen čas in seveda za polovico nižje plačilo, ugotavljajo nemški sindikati.

V socialdemokratski stranki (SDP) napovedujejo, da bodo zahtevali omejitev pogodb za izposojene delavce na tri tedne za lažja dela in največ tri mesece za zahtevnejša dela. V tem času delavec opravi poskusno dobo, se na delo lahko navadi in začne delati kot polno zaposleni delavec, razlagajo v SDP. Svojo zahtevo utemeljujejo tudi z razmišljanji v evropski komisiji, da bi na ravni EU predpisali omejitev veljavnosti pogodb za določen čas na največ 6 mesecev. V krščansko-demokratski uniji (CDU) imajo povsem drugačno mnenje, zaradi tega kanclerko Angelo Merkel v vladni koaliciji očitno čaka nov spor. V CDU so namreč prepričani, da omejevanje pogodbenega dela ni smiselno, saj bi brezposlenim tako otežili vključevanje na trg dela. Delodajalcem je po njihovem mnenju treba omogočiti, da lahko delavce čim hitreje zaposlijo, ko pa jih ne potrebujejo več, pa jih odpustijo in so lahko na voljo za druge delodajalce.

V Sloveniji zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec sme imeti delavca zaposlenega za določen čas največ dve leti. Na podlagi konec oktobra potrjene novele zakona o delovnih razmerjih pa ima delodajalec lahko z delavcem sklenjeno pogodbo za določen čas za več kot dve leti, če projekt, za katerega je zaposlen, traja več časa in pogodbo z delavcem sklene za ves čas izvajanja projekta. S kolektivno pogodbo za posamezne dejavnosti pa se določi, kaj se šteje kot projektno delo. Po uveljavitvi novele zakona o delovnih razmerjih (21. člen) imajo torej delodajalci nekoliko več možnosti za podaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, kot so jih imeli do zdaj. Vendar pa je Slovenija že zdaj med tistimi državami v Evropi, ki imajo med zaposlenimi največji delež delavcev s pogodbo za določen čas.

Po podatkih Eurostata je bilo v EU leta 2005 - novejših podatkov očitno nimajo - za določen čas zaposlenih 13,3 odstotka vseh zaposlenih - največ, kar 32,3 odstotka, v Španiji. Najmanj delavcev je bilo v EU pred dvema letoma zaposlenih za določen čas v Romuniji (2,5 odstotka) in na Irskem (2,6 odstotka). V Sloveniji jih je bilo 16,6 odstotka, kar je več od povprečja v EU in tudi več kot v Nemčiji (13,1 odstotka), vendar se je v Nemčiji število delavcev za določen čas občutno povečalo lani in letos.

V Avstriji je pred dvema letoma imelo pogodbo za določen čas recimo le 8,8 odstotka zaposlenih, v Italiji 11,5 odstotka, na Madžarskem 7,1 odstotka. Slovenija ima torej v primerjavi s sosedami - tudi Hrvaško (13 odstotkov) - najvišji delež zaposlenih na podlagi pogodbe za določen čas. Več zaposlenih za določen čas kot Slovenija so imele leta 2005 v EU poleg Španije še Finska (17,9 odstotka), Portugalska (18,9 odstotka) in Poljska (25,5 odstotka). Na Danskem, kjer lahko delodajalci po sistemu prožne varnosti odvečne zaposlene zelo hitro odpustijo, so imeli leta 2005 na podlagi pogodbe za določen čas zaposlenih 9,9 odstotka delavcev.

K zaposlenim za določen čas v Sloveniji je treba dodati še delo prek študentskih napotnic. Nekdanji minister za delo Janez Drobnič je marca v časopisu Finance objavil, da prek študentskega servisa v Sloveniji vsak dan dela 25 tisoč ljudi. Po njegovi oceni bi polovico teh delovnih mest lahko zapolnili brezposelni. Državni statistični urad je konec novembra objavil, da je bilo v tretjem četrtletju letos v Sloveniji dober 1 milijon delovno aktivnih prebivalcev, kar je 13 tisoč ali dober odstotek več kot v drugem četrtletju. Na uradu so največji porast zabeležili med tistimi, ki delajo prek študentskih servisov, tistimi, ki pomagajo družinskim članom, in delavci pri obrtnikih. Brez zaposlitve je bilo v tretjem četrtletju letos v Sloveniji 47 tisoč ljudi, kar je nekoliko manj kot v drugem četrtletju.

Z zaposlovanjem za določen čas ni nič narobe, če imajo zaposleni zagotovljene enake socialne pravice in plačo kot zaposleni za nedoločen čas, sistem pa dopušča, da delavec, ki izgubi službo, v doglednem času lahko najde novo. Marsikdo, ki je predolgo zaposlen na enem delovnem mestu, postane naveličan, se začne dolgočasiti, služe pa ne upa zamenjati, ker nima zagotovila, da bo ostal na cesti.

Ker so v Nemčiji oblasti postale pozorne na naglo naraščanje števila pogodbenih delavcev, se je recimo BMW že odločil, da bo svoje začasne delavce začel plačevati enako kot redno zaposlene. Nekaj manjših delodajalcev pa je izposojene delavce, s katerimi so zadovoljni, že zaposlilo za nedoločen čas, kar je tudi temeljni namen zakona iz leta 2003. Učinkovito menjavanje zaposlenih in služb je mogoče, če imajo delodajalci in delojemalci v okviru socialnega dialoga realne zahteve in oblast zagotavlja nadzor, da sistema ni mogoče zlorabljati.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |