Človekove pravice ali Kako je Slovenija sproščeno zašla v vojno
vojko, ponedeljek, 10. december 2007Začel je predsednik vlade, nadaljeval finančni minister. ‘Ko govorimo o odgovornosti /za prodajo Mercatorja/,’ je pred slabima dvema tednoma v pogovoru za Mag dejal Janez Janša, ‘moram začeti pri sebi.’ Minuli četrtek pa je Andrej Bajuk v zelo spravljivem tonu prevzel odgovornost za napako, zaradi katere NFD ni dobila niti delnice NKBM, in hkrati obljubil, da bo popravljena. Nekaj novega torej po glasovanju o zaupnici vladi, vsaj v primerjavi s še ne tako zelo oddaljenimi odstopi treh ministrov, ki da so vsi po vrsti delali dobro in niso bili za nič odgovorni, vendar ‘v takšnem ozračju niso mogli več delati’.
Premier si je z izjavo prislužil zahtevo socialdemokratov, da se mu pošlje vabilo na nadaljevanju nujne seje državnozborske komisije za nadzor javnih financ (ki obravnava domnevno oškodovanje državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kada in Soda v Mercatorju), finančni minister pa zahtevo Zaresa, da se o prodaji NKBM skliče nova nujna seja omenjene komisije. Če sta bili obe izjavi o odgovornosti mišljeni resno, (1) vladne stranke zahtevi opozicije ne bi smele nasprotovati, ampak bi jo morale podpreti brez pogojnikov, (2) Janša in Bajuk pa se ‘zasliševanju’ poslancev ne bi poskušala izogniti s sklicevanjem na zakonsko ‘neobveznost’ ali kar koli podobnega.
Kajpak, ničesar od tega ni mogoče pričakovati, saj se je, na drugi strani, politični diskurz prav minuli teden še zaostril. Kar je blago rečeno, kajti o tem, da bi kdo koga poslušal (in mu odgovarjal) pravzaprav sploh ni mogoče več govoriti. Že vsaj od zgodnjega poletja sem ne gre več za kakršno koli ’soočanje stališč’ ali politično artikulacijo, ampak zgolj ponavljanje enih in istih očitkov, sestavljenih po načelu 25 dag dejstev, 100 dag megle, 175 dag sprenevedanja in zamenjave tez, 275 dag zarot in ‘razkritij’ ter 175 dag žaljivk. Pri tem se je besednjak iz napadalnega najprej spremenil v grobega, zdaj pa postaja že surov in prostaški.
Dogajalo se je pred našimi očmi, ‘mirno morje z nekaj umetnimi valovi’ se je v dobrega pol leta razbesnelo. Od ‘negativcev, ki bruhajo blato’ in ‘rezanja bolnega tkiva’ smo v Sloveniji, tem ‘največjem madežu (in morišču) v Evropi’ z ‘opranimi možgani’ in na vrvicah ‘centrov iz ozadja’, prišli do ‘princa teme’, ‘lepljivih prstov’, ’slabih volilnih rezultatov’, nenaključnih objav sodb vrhovnega sodišča, ‘vohunjenja v slogu udbe’, ‘metka’ v čelo, ‘opozicije, ki se je v hlače’ …, nič čudnega, saj menda živimo v Belorusiji, glavno mesto je Bačka Palanka, imamo politične stranke, ki potrebujejo psihiatra, saj jim politologi ne morejo pomagati … kako tudi, ko jih sestavljajo ‘notorični lažnivci’ in ljudje, ki so bili ‘proti osamosvojitvi’, podpirajo pa agencije, ki ‘manipulirajo javnomnenjske raziskave’ in ‘tajkunski mediji’ z novinarji, ki imajo pred očmi en sam cilj - očrniti domovino v tujini … Posamezniki in družbene skupine, civilna družba in država, iz dneva v dan drug drugemu postavljajo ultimate na ulicah in deponijah odpadkov, v domovih za starejše, bolnišnicah in šolah, v parlamentu in odprtih pismih, ob državnih proslavah in v športnih zvezah …, vsi in vsak lahko vsem in vsakemu vse ‘dokažejo’, nihče pa nikogar ne sliši, četudi ga morda posluša.
Ne le, da ni dostojno in prijetno, tudi strašljivo postaja. Komur se je zdela predsedniška predvolilna kampanja dolgočasna, je bil po volitvah ‘odškodovan’ čez mero, ki se zdi sprejemljiva. Močno upam, da imam iz strahu le prevelike oči in da pretiravam, toda v obdobjih, ko je sprejemljivo/dovoljeno izreči kar koli, ko se v času miru razglašajo vojne in bitke, boji in izredne razmere, postane družba dovzetna za fizično nasilje. Ne mislim na državno nasilje, da ne bo nesporazuma, pač pa na ‘nerazumne izpade’ posameznikov; med politično govorico demoniziranja in linča ter nasiljem v prometu in pred nočnimi lokali, denimo, seveda ni neposredne povezave, a bi bila v ‘manj sovražnem ozračju’ nevarnost za izbruh podobnih incidentov zanesljivo manjša.
Še več, videti je, da je nadaljnje stopnjevanje ’sovražnosti vseh do vsakogar in vsakega do vseh’ že molče sprejeto, kajti kazni bodo šle navzgor, od tistih za prometne prekrške do tistih za kazniva dejanja; celo brez dosmrtnega zapora menda ne bomo mogli več shajati, kot da bi nekdo vnaprej vračunal možnost, da kmalu ne bomo imeli več opraviti le s posamičnimi, ampak množičnimi umori, da ne rečem poboji. Se iz stanja ‘navidezne permisivnosti’ vračamo v prihodnost ‘realne represivnosti’, ker za kaj drugega še nismo ‘zreli’?
To, da je slovenska družba očitno ‘nekam založila’ že tako šibko sposobnost institucionaliziranega artikuliranja in obvladovanja/upravljanja nasprotij in konfliktov, je zlovešče znamenje. Naraščanje nezaupanja v parlament in sodstvo je simptomatično, najmanj tako daleč kot svojčas od zgodbe o uspehu smo danes, na dan človekovih pravic, od sproščene Slovenije.
Super, koncno je nekdo jasno opozoril na problem in njegove posledice
Kdor širi sovražni govor, žanje sovraštvo in nasilje.
In tega je Janša zasejal toliko, da bomo rabili desetletje, da bomo zadeve vrnili v normalno stanje. Ali pa bo še to premalo časa.
Odprto pismo
VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
v zvezi z medijski in drugimi vsebinami,
ki so potencialno škodljive za razvoj otrok in
diskriminirajo ženske
Spoštovani predsednik vlade g. Janez Janša,
projektno združenje slovenskih nevladnih organizacij ugotavlja, da slovenska država
na področju zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivimi medijskimi in drugimi vsebinami in na področju omejevanja pornografskih diskriminacij žensk ne nudi okolja in podobe, ki bi ustrezala funkciji predsedovanja Evropski uniji.
Slovenija ne uporablja ustrezno zakonskih orodij, ki jih ima za uresničevanje zaščite otrok in mladoletnih ter za uveljavljanja družbene enakosti spolov na področju medijskih in drugih komunikacijskih vsebin. Prav tako ne dohaja ukrepov, ki jih na tem področju uveljavljajo napredne države članice Evropske unije.
Od slovenske vlade zato pričakujemo in zahtevamo,
da v skladu z usmeritvami, priporočili in določili, oblikovanimi v resoluciji Evropskega parlamenta o pornografiji, strokovnem poročilu OZN »Odprava vseh oblik diskriminacije in nasilja nad deklicami«, direktivi Evropskega parlamenta in sveta o televiziji brez meja, zakonu o medijih RS, zakonu o varstvu potrošnikov RS in slovenski ustavi
uveljavi spoštovanje in izvajanje obstoječih zakonov in na ta način oblikuje družbene norme, ki so v interesu otrok, mladih in žensk in s tem celotne družbe. Z istim namenom naj vlada oblikuje medresorsko delovno skupino, ki bo začela pripravljati zakon o zaščiti otrok in mladoletnih ali vsebinsko identičen zakon o potencialno škodljivih komunikacijskih vsebinah. Nevladne organizacije in stroka se bomo z veseljem odzvale na povabilo k sodelovanju v tej ekspertni skupini.
Posebej tudi opozarjamo na odprte probleme, ki dnevno spodbujajo pojavnost nasilja in pornografske seksualnosti med otroki in mladimi:
- regulativna neurejenost internetnih spletnih strani in mobilnih portalov s potencialno škodljivimi vsebinami,
- nezakonito oglaševanje vročih linij in t. i. erotičnih vsebin na mobilnih portalih v dnevnem tisku in posebej na oglaševalskih straneh, namenjenih otrokom,
- nezakonito oglaševanje vročih linij in t. i. erotičnih vsebin na mobilnih portalih v eksterieru tako, da je vidno otrokom,
- prodaja t. i. erotičnih in pornografskih revij na nezakonit način, tako da so naslovnice vidne otrokom,
- nered in manko na področju označevanja in omejevanja prodaje elektronskih iger z vsebinami, ki so potencialno škodljive za otroke,
- manko na področju ustreznega označevanja filmov v kino dvoranah in na kasetah v videotekah.
Nevladne organizacije v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki že dolgo opozarjamo na navedeno problematiko. V tem smislu uspešno ali delno uspešno občasno sodelujemo z Ministrstvom za kulturo, inšpektoratom za kulturo in medije in Agencijo za pošto in elektronske komunikacije, nedavno pa so bile naše predstavnice tudi na obisku v uradu varuhinje človekovih pravic. Na nezakonito oglaševanje smo večkrat opozorili tudi tržni inšpektorat. Žal je bilo prav na zadnjem naslovu najmanj posluha za uresničevanje zakona.
V pričakovanju ustreznega ravnanja, ki bo hitro in učinkovito izboljšalo stanje na obravnavanem področju v Sloveniji, za začetek vsaj v segmentu, kjer ni potrebno nič drugega kot zakonska doslednost,
vas lepo pozdravljamo!
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa, zanj Mojca Dobnikar
Združenje proti spolnemu zlorabljanju, zanj Katja Bašič
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, zanj Maja Plaz
Mirovni inštitut, Center za medijsko politiko, zanj Brankica Petković
Združenje staršev in otrok Sezam, zanj Nada Kirn Špolar
Društvo Evropska mreža za enakost spolov, zanj Sonja Lokar
F-IKS, Feministično informacijsko kulturno središče, Ljubljana, zanj Dragica Dada Bac
in
strokovna koordinatorka dr. Renata Šribar
Ljubljana, 10. 12. 2007
Se absolutno strinjam s besedilom!
Ja, sovražni govor je šel predaleč. proti temu se lahko borimo samo tako, da nanj dosledno opozarjamo in da tiste, ki ga uporabljajo, zasmehujemo.
S svojim govorom predsednik vlade znova postavlja ostro delitev med slovenci!
Janša postavlja (nehote ali pa taktično) enostransko ločnico in se opredeljuje parcialno samo do določene skupine slovencev, hkrati pa v govoru maskira svojo parcialnost z vpletanjem besed o univerzalnosti človekovih pravic.
Menim, da simboliko takšnega govora, tudi če je zapakirana v embalažo človekovih pravic, zelo dobro razumeta in občutita obe “polovici” slovencev. Eni kot grožnjo drugi kot zmago.
Če hočemo to preseči in bi iskreno želeli sloveniji in vsem državljanom dobro, bi bilo nujno v takšnem govoru prikazal nemoč človeka, ki se znajde v določenih družbenih okoliščinah.
Na primer: — Najsi bo ta nemoč v tem, da se človek priključi beli gardi v (realnem ali pa namišljenem) strahu, da je ogrožen sam ali pa njegovi bližnji, ali ga je ob tem nagovoril in mu neresnice natvezil kdo drug… Tako si je taisti nekdo lahko predstavljal, da rešuje domovino.
Ali pa na drugi strani, neki drugi človek, ki je priključen v službi politkomiteju parije itd… s povsem podobnimi vzgibi. Ali pa človek, ki je bil v spletu okoliščin izmenično na eni ali pa drugi strani.
—
Čas je, in zelo, zelo pomembno je, da si slovenci priznamo človeško zmotljivost ter vpliv okoliščin na nas in torej, da že zaradi same pripadnosti določeni polovici nihče ni kriv! In da takšna delitev škodi nam vsem. Ker povzroča vsesplošna in lažna sumničenja, sovraštva in iracionalne krivice.
Ni prav, da nekateri poskušajo te delitve celo uporabljati v svoj prid.
Načelno pa itak vsi dobro vemo sami pri sebi, kaj je prav in kaj narobe.
Definirati moramo UNIVERZALNO, kaj je škodljivo npr. v slogu: -Če ima nekdo možnost odločitve in ve kaj počne, ter s tem škodi ali celo načrtno škodi in povzroča trpljenje drugemu, je kriv.- Ipd.
Ne moremo pa vsevprek postavljati za dejanske ali pa moralne krivce ljudi, ki so bil takrat, nekoč, “slučajno” pripadniki neke skupine ali gibanja - zadeva ni tako preprosta.
Če hočemo preseći stara sovraštva, ki so namenjena samo utrjevanju položaja enim ali pa drugim in škodijo sloveiji kotceloti, potem morata biti v kakršni koli razpravi nujno omenjena obe strani in pa univerzalni človekov karakter.
Upam na pravo spravo med slovenci in ne na novo poglabljanje delitev, kot smo jo slišali na proslavi ob dnevu človekovih pravic!
- slovenec, slovenci se seveda pravilno piše z veliko začetnico: Slovenec, Slovenci
- ravno tako še kakšna zatipkana napaka
Se opravičujem (brzina ni vedno vrlina).