Najmlajša slovenska univerza – Univerza na Primorskem – je te dni dobila novega rektorja. Slovesno primopredajo - ob odsotnosti obalnih županov - med prvo rektorico dr. Lucijo Čok in novim rektorjem dr. Radom Bohincem pa so bolj kot besede o uspehih in rezultatih zaznamovale hude finančne težave oziroma visoka zadolženost univerze, ki znaša 4,1 milijona evrov. O preteklosti in prihodnosti UP za razgledi.net govorita dr. Lucija Čok in dr. Rado Bohinc.

Najmlajša slovenska univerza lahko po dobrih štirih letih od ustanovitve veliko pokaže. Prva rektorica bi si ob koncu mandata zaslužila ovacije za rezultate, vztrajnost, delavnost, znanje in premočrtnost pri sledenju ciljev. Novi rektor naj bi z novo energijo še pospešil razcvet. Pa vendar se zdi, da primopredajo bolj kot slovesni spremljajo trpki občutki. Zakaj?
Lucija Čok: Pionirsko delo je vselej in povsod povezano z izzivi, iskanjem najboljših rešitev v danem trenutku in uveljavljanju novega nad starim. Okolje, v katerem univerza deluje mora z njo rasti, iz univerze se morajo vanj zlivati tokovi intelektualne moči družbenega in gospodarskega razvoja. Da to lahko doseže, mora biti delovanje univerze navznoter in navzven usklajeno in prepoznavno. Morda smo želeli prehitro doseči to stanje. Če je po petih letih pričakovanje večje od doseženega, je tudi zato, ker smo si zastavili zelo ambiciozne cilje ob ustanovitvi.
Rado Bohinc: Primopredaja je odgovorno strokovno delo, ki mora zagotoviti jasne in pregledne podatke o stanju ob začetku novega mandata. Stanje je predvsem na področju financ zaskrbljujoče. Odprtih je vrsta vprašanj v razmerjih med članicami oziroma do univerze. No, kljub temu gledam na prihodnji razvoj z optimizmom. UP je po svoji študijski ponudbi za slovenske in tuje študente privlačna in zato perspektivna visokošolska inštitucija. Ima tudi številne druge prednosti: je programsko in organizacijsko gibka, vsestransko sodobna, vpeta v mednarodna omrežja … Te naloge sem se lotil, ker sem prepričan, da ima UP odlično perspektivo. Seveda ne bo šlo vse gladko, toda v smele načrte sem pripravljen vložiti vso svojo energijo, ki je ni malo. Tudi med sodelavci, dekanicami in dekani, direktorji, strokovnjaki na upravi in na članicah in nasploh v akademski skupnosti vlada optimizem in vera, da bomo upravičili zaupanje. Prav to pa je velika odgovornost, ki zavezuje k trdemu delu in tudi motivira.

Na kaj je rektorica najbolj ponosna in čemu bo novi rektor posvetil največ pozornosti?
Čok: Mlada univerza je za slovenski univerzitetni prostor prispevala nekaj novosti: sistemske povezave z gospodarstvom, organizacijske povezave znotraj univerze v obliki centrov, bila je pobudnica urejene mobilnosti med slovenskimi univerzami. Ponosni smo tudi na to, da smo prva slovenska univerza, ki bo zaključila prenovo po bolonjskem modelu, uvajamo prve sistemske povezave med pedagoško in raziskovalno dejavnostjo s ciljem, da postanemo raziskovalna univerza, oblikovali smo pristen partnerski odnos med študenti in učitelji, med upravo univerze in študentsko organiziranostjo. Na področju znanstvene dejavnosti oblikujemo lastne poti; nastajajo zgodovinska šola družbenega konflikta, geografska šola kontaktnih prostorov, šola medkulturnega jezikovnega dialoga, šola sodobnega managementa, izobraževanje za zdravo življenje.
Bohinc: Največ pozornosti na začetku bo namenjene finančni sanaciji, kadrovanju novega vodstva (prorektorji) in ureditvi odprtih vprašanj med članicami in univerzo, kot je na primer model financiranja rektorata. Pregledali bomo tudi statut univerze, sistemizacijo in druge akte. Sledili bodo tudi nekateri novi organizacijski prijemi, kot skupni informacijski podsistemi, bolj racionalna organizacija in seveda investicije v prostore in opremo. Vzporedno bomo pripravili program UP za leto 2008 ter razvijali nove študijske in raziskovalne programe. Pri vsem si želim aktivnega sodelovanja s študenti.

_{foto Zdravko Primožič/FPA}

Čeprav je Lucija Čok vseskozi zvesta znanosti in razvoju univerzitetnega študija, je morala v politiko, če je želela uresničiti željo Primorske po univerzi. Novi rektor pa se še pred prevzemom funkcije otepa s kritikami, da je bolj politik kot profesor in predavatelj. Je ta nujnost prepletenosti med politiko in univerzo res nujna oziroma kdaj bo imela prednost vsebina univerze?
Čok: Čeprav sem bila tudi ministrica v Drnovškovi vladi, teče moja strokovna pot ves čas na področju poučevanja in raziskovanja. Vendar učitelj in raziskovalec posameznik ne more neposredno vplivati na spremembe sistema. Kot so bili v začetku tega desetletja odpori do nastanka naše univerze v šolski politiki močni in nesmiselni, so danes neutemeljene in nesmiselne spodbude iste politike za širjenje števila univerz. Dobre in slabe državne strategije nastajajo na vrhu oblasti, v praksi jih družba predela, čas pa pokaže njihovo vrednost in učinke. V času svojega mandata sem se oddaljila od političnega dogajanja, vendar so me označevali kot LDS-ovo ministrico. Na obdobje delovanja v vladi gledam z mirno vestjo in zadovoljstvom; zlonamerna kritika pa je z izrabljenimi frazami in posploševanjem iskala razlog za diskreditacijo mojega dela. Tem težnjam je podlegel tudi lokalni tisk.
Bohinc: Niti na eni od osmih predstavitev, kolikor sem ji opravil pred akademskimi skupnostmi fakultet oziroma članic, niti na nobenem drugem od številnih srečanj in razgovorov s kolegi iz UP in drugih univerz ni bila na moj račun izražena kritika o tem, da sem politik. Moje kolege profesorje in raziskovalce so zanimale moje akademske reference ter predvsem moj pogled na razvoj UP. Tako, da moram zanikati, da se soočam s takimi kritikami. Izjavo politika, da je bivši minister postal rektor, ne štejem za etiketiranje, ki bi se mu bilo treba izogibati. Biti minister v vladi svoje države je bilo zame vedno nekaj častnega in prepričan sem, da je tudi za vse druge, ki so takšno funkcijo kdaj opravljali ali jo še opravljajo. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da so me kolegi iz UP na volitvah tako močno podprli zaradi tega, ker sem bil minister.

Kdaj bo možno neodvisno in strokovno vodenje univerze, brez taktiziranja s politiko?
Čok: To je mogoče doseči že sedaj, le politična klima se mora relativizirati. Strategija državnega razvoja se mora odpreti evropskemu prostoru, ohranjati mora posebnosti nacionalne samobitnosti ob uvajanju primerjalnih izboljšav, ki jih ponuja Evropa in svet. Čas za alpsko zapečkarstvo je mimo.
Bohinc: Ne gre za taktiziranje, temveč za nujno korektno in konstruktivno sodelovanje z državnimi organi, ki opravljajo vlogo ustanovitelja javne univerze, kakršna je UP. Od mene bi bilo skrajno neodgovorno, če bi se v nujnem dialogu s pristojnim ministrstvom obnašal kakorkoli drugače kot skrajno kooperativno, saj bi s tem škodoval instituciji, za katero sem odgovoren. Zato bom storil vse, kar bo koristilo UP in ne samo to: pripravljen sem s svojim znanjem in izkušnjami pomagati in tudi podpreti vse tiste odločitve pristojnega ministrstva, ki bodo v dobro razvoja visokega šolstva in s tem UP.

Zdi se, kot, da je Primorska univerza v primežu državne in občinske oblasti ter so vse težave zadnjega leta povezane s tem dejstvom in ne s konkretnimi »grozljivimi« problemi, ki se kažejo v javnosti.
Čok: Univerza na Primorskem je v določeni meri nastala predvsem po zaslugi gospodarstva in visokošolskih ustanov, oziroma pionirskih skupin posameznikov Primorske. Državna politika ji nikoli ni bila posebno naklonjena. V zadnjih nekaj letih pa ji je ustanovitelj izrazito nenaklonjen. Vendar je univerza postala intelektualna sila in politična moč okolja, v katerem deluje. Koper in Slovenska Istra se bo zapisala na svetovni zemljevid tudi po zaslugi univerze. Tega se je premalo zaveda država Slovenija in njeno resorno ministrstvo, ki v svoji sli po širitvi univerzitetne mreže najmanjšo državno univerzo pogosto izpušča iz svojih načrtov.
Bohinc: Mislim, da je prispodoba o primežu in grozljivkah preveč slikovita. Univerza je po ustavi avtonomna in ne more biti v nikakršnem primežu. Strinjam pa se, da je bilo več kot očitno s prejšnjim vodstvom ministrstva premalo pravega sodelovanja. Dolžnost nosilca javne funkcije je, da ravna v dobro ljudi in skupnosti ter mora biti pri tem sposoben presegati osebne občutke in ideološke predsodke.

Kakšno vlogo ima pri tem državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo?
Čok: Zadnja ministrska ekipa MVZT ni delovala usklajeno. Zato je bilo težko ugotoviti, kje so se rodila nerazumevanja in represivni ukrepi v zvezi z univerzo, kdo stoji za ovadbami odgovornih oseb, ki jih je podpisal minister. Državni sekretar, čeprav zaposlen na univerzi, ni v ničemer pripomogel k boljšemu razumevanju razmer, v katerih se mlada univerza nahaja.
Bohinc: Vesel sem, da državni sekretar dr. Dušan Lesjak izhaja iz Fakultete za management, ki je ena od članic UP in da je tudi član senata UP, predvsem zaradi tega, ker je neposredno seznanjen z odprtimi vprašanji našega visokošolskega sistema ter s problemi UP.

Dr. Bohinc, imate zaradi politične popotnice in dejstva, da ste bili minister za notranje zadeve v času, ko je bil generalni direktor policije Marko Pogorevc, v Kopru, zlasti pri županu Borisu Popoviču, težja izhodišča?
Bohinc: Ponavljam, da nimam nobene slabe politične popotnice. Ponosen sem, da sem lahko opravljal tako odgovorne funkcije v slovenski vladi in, da sem jih opravljal vestno in pošteno s popolno predanostjo ustavi in zakonodaji. Županu Borisu Popoviću sem že poslal vabilo, da se sestaneva in nadejam se čimprejšnjega srečanja. Prepričan sem, da bi bil najin razgovor obojestransko koristen.

Dr. Čokova, imate kakšen nasvet novemu rektorju za sukanje po koprskem parketu?
Čok: Dr. Bohinc ne potrebuje takih nasvetov, saj je po svoji ženi Primorec in pozna vihravost, trmo in temperament Primorcev. O obalnih politikih pa le to: taki so kot drugod po Sloveniji.

Kako bo primorska univerza postala še bolj prepoznavna, kako bo privabljala odlične profesorje in študente, kako boste ustvarjali tekmovalnost med univerzami?
Čok: Že ob ustanavljanju smo želeli univerzo kot integrirano pravno osebo, ki bo predstavljala močnega partnerja državi in utrjevala avtonomijo svojega delovanja. Znanstvena odličnost lahko uveljavi ime naše univerze, dobri študijski programi pa pritegnejo študente. Ponudba podiplomskih študijev v tujem jeziku je zanimiva tudi za tuje študente in vključuje tuje profesorje. Prijazno obmorsko okolje, številne kulturne in športne dejavnosti pa oblikujejo pripadnost študentov univerzi. Vse to univerza že ponuja, potrebno je le vztrajati.
Bohinc: Prednost UP je njena prožnost in zato se bomo s študijskimi programi stalno prilagajali tako trgu dela kot tudi novim znanstvenim in tehnološkim spoznanjem. Ustvarili bomo pogoje za ustvarjalno in v okolje povezano raziskovalno delo; odprli bomo možnost ustanavljanja raziskovalnih inštitutov na načelih javno zasebnega partnertsva. V načrtu je tudi ustanovitev štipendijskega sklada UP, ki bo zagotavljal štipendije tistim najodličnejšim študentom, ki se bodo želeli po diplomi zaposliti na delih, po katerih povprašujejo delodajalci.

Objavljeno pod kultura in šolstvo, slovenija | | |