Slovenski 15-letniki so nadpovprečni v matematiki in povprečni pri branju, je pokazala študija PISA, ki jo je objavila organizacija OECD. V obeh skupinah so med prvimi petimi učenci s Finske in iz Južne Koreje. Kar nekaj koristnih iztočnic za odločanje o novi zakonodaji in šolski politiki nasploh pa predstavniki slovenskega ministrstva za šolstvo, opozicijskih strank in tudi civilne družbe lahko najdejo v govoru, ki ga je generalni sekretar OECD ob predstavitvi študije imel v Tokiu.

OECD’s latest PISA survey of the knowledge and skills of 15-year-olds shows that some countries have seen significant improvements in student performance since 2000. Korea further increased its strong reading performance between 2000 and 2006 by 31 score points, the equivalent of almost a school year, mainly by raising the proportion of top-performers. Poland increased its reading performance by 29 score points over the same period. Mexico and Greece saw significant improvements in mathematics performance between 2003 and 2006. However, across the OECD area as a whole learning outcomes have generally remained flat, while expenditure on education in OECD countries rose by an average of 39% between 1995 and 2004.

Učinkovita in inovativna politika izobraževanja posameznikom zagotavlja velike priložnosti, kar je osnova za oblikovanje zdravega in močnega gospodarstva, je dejal Angel Gurría: “Učenci, ki se naučijo samo pomniti in ponavljati strokovno znanje, so slabo pripravljeni za bodoči trg dela. /…/Uspešne države na tem področju Finska, Nova Zelandija, Avstralija, Nizozemska in Kanada so lahko drugim uporabna referenca in zgled kot dobra praksa.”

Finska in Kanada sta na lestvici PISA (Programme for International Student Assessment) 2006 tako pri branju kot matematiki med prvimi desetimi državami. Finska je na obeh lestvicah je na drugem mestu. Kanada je pri branju na 4. mestu in pri matematiki na 7. mestu. Nova Zelandija in Avstralija sta med deseterico pri branju (5. in 7. mesto), Nizozemska pa pri matematiki (5. mesto).

But looking at averages only is not enough. How skills are distributed also matters. High-level skills are particularly important for countries like Japan that operate at the frontier of technological development. On average across OECD countries, 1.3% of 15-year-olds reach Level 6, the top level of the PISA 2006 science scale. This group can consistently identify, explain and apply scientific knowledge in a variety of complex life situations. /…/In New Zealand and Finland the share of Level 6 performers is at least 3.9%, three times the OECD average; these countries also do better in the percentage of students reaching the next best level. This is a very important finding because, even if PISA cannot establish the causal nature of the relationship, the proportion of Level 5 and 6 performers at age 15 is a good predictor for a country’s research intensity; it explains 70% of the OECD cross-country variation in the share of researchers in total employment.

Ampak znanstveno izobraževanje in usposabljanje ni pomembno samo za tiste, ki postanejo možganski kirurgi in fiziki za delce. Vsem državljanom bi morala izobrazba zagotoviti, da bi lahko sodelovali v družbi in na trgu dela. Zato morajo učenci pridobiti vsaj temeljno znanje, ki na lestvici PISA pomeni 2. mesto. Na Finskem te ravni ne dosežejo samo 4 odstotki učencev, ugotavlja generalni sekretar OECD.

Slabo izobraženi ljudje so za državo strošek

V mnogih državah OECD ugotavlja, da je slab sistem izobraževanja izredno težko spremeniti. Slabo usposobljeni in izobraženi ljudje pa za državo oziroma dakoplačevalce pomenijo dodatne stroške, kajti ko trg dela zahteva bolje usposobljene kadre, tisti, ki so slabo izobraženi ne morejo dobiti zaposlitve, zato so odvisni id socialne pomoči in država, kjer izobraževalni sistem ni sposoben izobraziti kadrov, ki jih delodajalci potrebujejo, ima zaradi tega visoke izdatke za socialo, ki slabšanjem izobrazbene ravni prebivalstva in naraščanjem potreb delodajalcev po vedno bolje izobraženih ljudeh naraščajo. Za konkurenčnost gospodarstva in uspešnost države nasploh ustrezen izobraževalni sistem zato postaja vse bolj pomemben.

In PISA 2006 we also looked at students’ attitudes towards science. Why is this important? Competing successfully in a globalised world increasingly depends on countries’ ability to innovate. This in turn will require major investments in scientific infrastructure and the ability to attract qualified individuals into science-related professions. Governments have to secure broad public support for scientific endeavour.

Znanost in tehnologija sta v zadnjih 100 letih zelo napredovala, da bi se države lahko uspešno spopadle s temi izzivi, potrebujejo velike inveseticije v znanstveno infrastrukturo insposobne ljudi bo treba prepričati, da se bodo usposabljali za znanstvene poklice. Hkrati bo treba zagotoviti široko podporo javnosti za znanost in poskrbeti, da bodo državljani lahko izsledke znanosti uporabljali v vsakdanjem življenju. Vedenje ljudi o znanosti ima pri tem ključno vlogo, pravi Angel Gurría. “

Kakovost izobrazbe ni odvisna zgolj od denarja

Nekateri ljudje pravijo, da je izobrazba odvisna od denarja. To je res, rezultati PISA kažejo, da obstaja povezava z izdatki, ki jih posamezna država nameni na učenca. Vendar ta povezava še zdaleč ni enoznačna: Finska, Nova Zelandija, Koreja, Japonska, Avstralija in Nizozemska so uspešne ob zmernih zneskih, ki jih porabijo za posameznega učenca. ZDA in Norveška, ki za učenca namenita največ, pa sta na lestvici OECD pod povprečjem,” ugotavlja generalni sekretar OECD. Rezultati študije PISA 2006 so tudi pokazali, da se uspešnost študentov v obdobju od leta 2000 do 2006 ni bistveno spremenila, izdatki članic OECD za izobraževanje pa so se realno povečali za 39 odstotkov.

Denar je potreben ne pa tudi zadosten pogoj za učinkovito izobraževanje. Vsaj enako pomembna je, kako kakovostni so učitelji, kakšno opremo za poučevanje imajo na voljo, kakšen je sistem izobraževanja. Še bolj pomembna pa je šolska politika in prakse, ki niso odvisne od virov, to so zlasti ločenost institucij, avtonomija in odgovornost. V sistemih, kjer otroke zelo zgodaj ločijo, je usposobljenost 15-letnikov bolj odvisna od socialno-ekonomskih razmer, v katerih živijo, kot tam, kjer te ločitve ni. To je pomembno predvsem za nekatere evropske države, opozarja generalni sekretar OECD.

Ena od oblik institucionalnega ločevanja so zasebne šole. Učenci iz zasebnih šol so dosegli boljše rezultate od vrstnikov iz javnih šol le v 20 državah, a samo v treh državah so učenci iz javnih šol dosegli boljše rezultate kot njihovi vrstniki iz zasebnih šol. “Toda ko upoštevamo socialno-ekonomske razmere šol in učencev, se slika spremeni. V tem primeru so javne šole za 12 točk uspešnejše,” je dejal Gurría.

Private schools do of course offer an attractive alternative for parents looking to maximise the benefits for their children, including those benefits that come from the socio-economic level of schools’ intake, but more private schooling is not automatically associated with better overall outcomes.

Študija PISA je tudi pokazala, da so šole, ki imajo več avtonomije, dosegle boljše rezultate. Šole, ki lahko v večji meri same odločajo o svojem proačunu in kako bodo denar porabile, so se odrezale bolje, to velja tudi ob upoštevanju socialno-ekonomskega zaledja. Od odgovornosti pa je odvisno, kako šole uporabijo ocene o kakovosti svojega dela. V mnogih državah je, kakor ugotavlja generalni sekretar OECD, o tem polemična razprava. Ponekod rezultate vidijo kot orodje za izmenjavo dobrih praks in identifikacijo skupnih problemov, da bi spodbudili učitelje in šole k izboljšanju delovnega okolja, ponekod pa jih uporabljajo za tekmovanje med šolami in učitelji in uvajanje tržnih mehanizmov pri delitvi virov. Razprave so tudi, v kolikšni meri informirati starše in okolje o uspešnosti učencev. PISA je pokazala, da so šole, ki javno objavljajo tovrstne informacije, uspešnejše.

This suggests that external monitoring of standards, rather than relying mostly on schools and teachers to uphold them, can make a real difference to results. PISA itself has encouraged countries not to take internally assessed education standards for granted. We can already see that the discipline provided by subjecting schools to external assessment with publicly visible results produces strong effects. Of course, such issues are very sensitive and need to be carefully addressed, particularly in a country like Japan that has just reintroduced a national assessment system this year, after 50 years of absence of external monitoring. However, the long-term perspective of improved transparency in schooling outcomes is important.

Rezultati študije PISA tudi kažejo, da uspešnost ni odvisna zgolj od materialnih pogojev, kot je recimo ponudba dobrih učiteljev. Bolj ključno je, kako so organizirane šole in kakšen je šolski sistem - koliko časa so recimo učenci v razredu in kakšna je odgovornost šole za dosežene rezultate. “To je pomemben zaključek študije PISA,” pravi Angel Gurría.

Po njegovih besedah mora biti izobraževalna politika takšna, da učencem omogoči, da so uspešni. Za uspešno učenje je potrebno primerno okolje v šoli, doma oziroma vsepovsod. Potrebni pa so tudi ustrezni ukrepi, ki jih je treba po potrebi spreminjati in izboljševati. Nemški učenci so v tokratni študiji PISA dosegli pri branju precej boljše rezultate kot leta 2000. Ena od učiteljic je povedala, da je v tem času med poukom uvedla branje v dvoje, da sošolca, ki sedita za isto mizo, drug drugega popravljata. Učenci zdaj bolje berejo in tudi več se naučijo, ker so bolj pozorni, kaj berejo. Učiteljem in učencem se vsekakor splača prisluhniti.

Objavljeno pod nt, kultura in šolstvo | | |