Comments on: PISA 2006: Bolj avtonomne šole, uspešnejši učenci

By: Sašo

Sašo — Wed, 05 Dec 2007 16:35:42 +0000

Finska je res zanimiva država. Na ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja dosega odlične rezultate, medtem ko na ravni univerzitetnega študija ni tako dobra. Očitno zaloga znanja pridobljena pred vpisom na univerzo ni dovolj in je za vrhunske znanstvene dosežke potrebno dodati tudi vrhunsko visoko šolstvo. Tega pa tudi Finska zaenkrat še ni zmogla.. čeprav ima največje izdatke za visoko šolstvo v EU - 1.7 odstotka BDP. Očitno imajo tudi tam problem z neodvisnostjo visokošolskih predavateljev.. precej podobno temu s čimer imamo opravka v Sloveniji.

By: andrej

andrej — Wed, 05 Dec 2007 12:50:57 +0000

Ja, res zanimivo, zakaj predvsem v Nemciji vse od zacetka objav PISA studije, le-ta vzbuja taksne polemike, vpliva na predvolilne programe posameznih strank in povzroca spremembe solskih sistemov, ki so v pristojnosti posameznih zveznih dezel. Verjetno je razlog ravno v dezelni in ne zvezni pristojnosti, ki za podrocje izobrazevanja velja v Nemciji - ja, tekmovanje, konkurenca.
Pred kratkim je bila v Economistu opisana studija na temo uspesnosti izobrazevanja, kjer se mi je zdelo zanimivo to, da, recimo na Japonskem in, mislim, da na Finskem, ucitelje lahko “proizvajajo” samo najboljse univerze; skratka, ce ti na sprejmcih ne uspe doseci dovolj pik, da bi se lahko vpisal na doloceno univerzo, pac ne mores nikoli dobiti sluzbe v (javnem?) izobrazevalnem sistemu. Skratka, dobiti sluzbo v solskem sistemu je castno, - verjetno - tudi relativno donosno, povprasevanje pa nadpovprecno.

Za slovensko razpravo sta, po moje, zanimivi dve stvari: prva je sistem izobrazevanja uciteljev pri nas, druga je tako imenovana “socialno-ekonomska” komponenta. Ce pogledamo v Darjinem clanku povzete rezultate vidimo, da PISA v bistvu kaze, da gre tudi v solstvu za “trade-off” med “ucinkovitostjo” in “pravicnostjo”. Vsekakor velja, da na racun “pravicnosti”, torej mocjejse socialno-ekonomske komponente, trpi “ucinkovitost”, in obratno. Iz tega bi se dalo izpeljati tudi marsikateri sklep pri razpravi o zasebnem solstvu pri nas.

By: jože p. damijan

jože p. damijan — Wed, 05 Dec 2007 10:05:03 +0000

Darja,
bravo, odličen članek!
Zanimivo, da v Sloveniji nihče ni pisal o teh testih, ki se izvajajo pod okriljem OECD. V Avstriji in Nemčiji pa že tretji dan po vseh elektronskih in časopisnih medijih bijejo plat zvona in iščejo krivce. Ja, Avstrija in Nemčija sta se relativno slabo odrezali, čeprav bolje kot kot leta 2003 (PISA II). Vendar še vedno slabše kot denimo nekatere nove članice EU, denimo Estonija, Češka in Poljska.

Če pogledamo podrobneje rezultate, vidimo, da je Slovenija glede na tri področja (znanost, matematika, branje), kjer se testira znanje 15-letnikov, kar dobro odrezala.
Znanost: Slovenija na 12. mestu (nad povprečjem OECD), od evropskih držav pred nami le Finska (1), Estonija (5), Nizozemska in Lihtenštajn.
Matematika: Slovenija nad povprečjem OECD (19. mesto), pred nami Finska (2), Nizozemska (5), Švica (6), Lihtenštajn (9), Estonija (14), Češka (16)…
Branje: Slovenija v povprečju OECD (20. mesto), pred nami Finska (2), Irska (6), Lihtenštajn (8), Poljska (9) in Estonija (13)…

Finski izobraževalni sistem je torej med najboljšimi na svetu, v top-5 so še Koreja, kanada, Avstralija, Nova Zelandija. Večinoma torej majhne države, ki ne vlagajo največ v izobraževanje, ampak gradijo na kvaliteti.

Če koga zanima, lahko dobi vpogled v rezultate in analizo PISA III pri meni.