Če predsednik vlade ne zna nehati, ni razloga, da bi se ga mi naveličali. Še zlasti, ker iz intervjuja v intervju, iz pisma v pismo ne le ponavlja in ‘poglablja’ že povedano o medijih, opoziciji, tajkunih, trgovcih, ugledu Slovenije …, ampak tudi stopnjuje ‘duhovite primerjave’, ki neopazno in vztrajno spuščajo prag sprejemljivosti političnega diskurza. V pogovoru za Večer minulo soboto se je tako Janez Janša znašel že v nevarni bližini retoričnih dosežkov nacionalističnega kandidata za predsednika države, le da premier ni govoril o govedih v sosednji državi.

Verjamem, da novoizvoljeni predsednik države v tem času ni komuniciral s tujino, saj je doma prepričeval volivce. Srečeval je prej tiste, ki so peticijo v tujino poslali, in ne tistih, ki so jo tam brali, objavljali in komentirali. Sam pa sem imel v tem času od septembra, odkar so pošiljali to laž po svetu, na stotine kontaktov z različnimi ravnmi politične in civilnodružbene javnosti v EU in širše, zato vem, da je širjenje te laži postajalo neobvladljiv problem, in zato je bilo treba nekaj narediti. Sedaj smo stampedo ustavili. Prejemniki peticije se lahko sami prepričajo, kakšne so dejanske politično-kapitalske povezave v lastniških strukturah slovenskih medijskih hiš. Laž je razgaljena in na dolgi rok bo vse skupaj ostalo v spominu kot še en nesrečen poskus dela slovenske politike, ki se za prevzem oblasti ne ustavi pred ničemer. Če presodijo, da jim blatenje slovenske vlade v tujini koristi, potem to naredijo. Ne glede na stransko škodo, ki se v tem primeru imenuje ugled Slovenije tik pred največjim zgodovinskim izzivom po osamosvojitvi.

Janša kot kavboj, tako rekoč prvi kravar, ki neustrašno ustavlja medijska in opozicijska goveda v brezglavem diru? OK, saj vem, stampedo je lahko v ‘prenesenem pomenu’ še vse kaj drugega, a Janševa uporaba tega pojma ne dopušča dvoma: misli na ’tisti’ stampedo, podivjano čredo lažnivcev, ki vidijo samo oblast, na poti do nje brezobzirno mendrajo in se ne ustavijo pred ničemer. Če ne bi šlo za brez dvoma avtoriziran intervju, bi nemara uporabo pojma smeli razumeti tudi kot spodrsljaj, spodletelo ’slikovitost’, v tem kontekstu pa gre lahko le za zavestno izbiro najbolj grobega političnega besednjaka.

Koga z njo ‘drami’, ‘osvešča’ premier? Glede na to, da se v Janševih odgovorih devetkrat pojavi koren ‘laž’ (lažni, lažnivci, laži, lažjo, laž …), verjetno vse, ki so ali bi še lahko nasedli lažem lažnivcem iz stampeda. Lažem o medijski ne-svobodi, trgovskim ne-kartelom, ne-tajkunom, ne-soglasjem med Borutom Pahorjem in Boškom Šrotom (v tej točki so Janševe besede do zadnjega pridevnika podobne dan prej objavljeni izjavi vodje poslanskega kluba SDS Jožeta Tanka), ne-priljubljenosti vlade, ne-spoštovanju dogovorov, ne-sebičnosti Ljubljane …

Slovensko gospodarstvo poganja naprej in navzgor na stotine in tisoče dobrih organizatorjev, inženirjev, inovatorjev, mojstrov in delavcev. V Sloveniji je veliko podjetij in veliko gospodarstvenikov, ki so, poleg tega da so uspešni, tudi zelo socialno odgovorni. Žal se jih ne promovira dovolj, njihovi dosežki ostajajo v senci, zvezde so postali tisti, ki so veliko polastninili in si nakupili tudi medije. Ti seveda hvalijo predvsem svoje lastnike, ne glede na to, kaj počnejo. Usklajujemo zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Ta bo omogočil, da bodo lahko delavci in drugi zaposleni udeleženi tudi pri dobičku podjetij. Javno smo podprli sindikalno zahtevo po večjih plačah v dobrih podjetjih. Verjamem, da se bodo pogajanja prej ali slej končala z dobrim kompromisom.

Ne morem drugega, kot strinjati se s tistimi, ki pravijo, da se Janša od novembrske volilno-referendumske nedelje naprej spet obnaša kot opozicijski politik, hm, kot nekdo, ki je pisal Okope.

Na eni strani je tako nekaj deset tisoč tistih, ki so za desetino vrednosti prišli do imetja v vrednosti več sto tisoč mark /…/, na drugi strani so tisoči delavcev in drugih, ki so prav tako desetletja prispevali v različne stanovanjske sklade, dobili pa niso ničesar. /…/ Na eni strani je ozek sloj nekdanje vodilne garniture, ki je imel desetletja privilegiran dostop do informacij in znanja /…/, na drugi strani so stotisoči delavcev, ki so jim desetletja govorili, da so gospodarji vsega, danes pa ostajajo na cesti brez zaposlitve in s skromnim certifikatom. /…/ Na eni strani so monopolna in skoraj neobdavčena podjetja, predvsem igralnice, ki z veliko žlico delijo nezaslužen denar /…/, na drugi strani podjetja, ki se borijo za preživetje, ki imajo dobre programe in sposobna vodstva, pa nimajo dovolj poceni svežega kapitala. /…/ Na eni strani so bankirji, ki so odkupovali nekatere jugoslovanske dolgove po ceni 57 centov za dolar /…/, na drugi strani so davkoplačevalci in izčrpana podjetja, ki komaj preživijo mesec, zdaj pa naj bi iz svojih žepov plačevali jugoslovanske dolgove. /…/ Denar je, le prerazdeliti ga je treba pravičneje.

Janša polarizira ‘bogataše’ in ‘reveže’ kolikor se le da in na vseh ravneh, tudi med ‘bogato prestolnico’ (ki sicer menda zgleda kot Bačka Palanka) in ‘revnimi provincami’.

Če bo opozicija vsaj malo državotvorna, potrebujemo namreč dvotretjinsko podporo v parlamentu, /pokrajinska zakonodaja/ bo. Z decentralizacijo se bo Slovenija razvijala bolj enakomerno in hitreje. Če tega projekta ne izpeljemo sedaj, bo minilo naslednjih deset let, preden bo spet dovolj energije skupaj, da se ga ponovno lotimo. Tudi če bomo pri kaki razmejitvi ali kakem imenu pokrajine naredili napako, to lahko še vedno kasneje hitro popravimo oziroma jo popravijo kar nove pokrajine same, potem ko bodo zaživele. Če pa ne naredimo nič, ne bo ne takšnih ne drugačnih pokrajin in denar bo še naprej veselo odtekal pretežno proti Ljubljani.

Videti je, da je 20 odstotkov glasov za Zmaga Jelinčiča v prvem krogu predsedniških volitev Janšo prepričalo, da se splača poskusiti s demagoškim stigmatiziranjem ‘kapitalistov’ in ‘bivših oblastnikov’, pogubnih posledic njihovih španovij na ‘malega človeka’, skratka zavzemanjem za ‘ponižane in razžaljene’. Končno je takšen, no, vsaj užaljen, tudi Janša sam, saj ga je kapital, s katerim je v prvem polčasu svoje vladavine zgledno kolaboriral, ‘po uporabi odvrgel’. Projekt republikansko sproščene Slovenije se izteka v haiderjanski populizem.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |