Enega najsodobnejših kongresnih centrov v Evropi je Slovenija dogradila na Brdu za predsedovanje svetu EU v prvi polovici leta 2008. V njem se bodo sprejemale ključne odločitve za EU, slišim. Zaradi tega je bojda potrebna najsodobnejša oprema, različne dvorane, ki jih je po potrebi mogoče spreminjati, kotički za pogovore na štiri oči in še in še. Takšne besede naj bi davkoplačevalce prepričale, da je bilo zanj 15,5 milijona evrov vredno porabiti. Resnica je seveda precej drugačna. Nobena ključna odločitev ne bo sprejeta na Brdu, vse bodo sprejete v Bruslju. Na Brdu bodo le neformalna zasedanja ministrskega sveta, konference, delavnice in druge prireditve pod ministrsko ravnijo.

Slovenija načrtuje dve zasedanji evropskega sveta, kjer se zberejo voditelji držav članic. Obe bosta v Bruslju, ker so vsa redna zasedanja evropskega sveta od leta 2000 v Bruslju. Ministri se bodo na rednih zasedanjih ministrskega sveta sestajali v Bruslju oziroma aprila in junija v Luksemburgu. Na teh zasedanjih se sprejemajo ključne odločitve, ne sprejemajo jih uradniki na konferencah in delavnicah, ki jih bo menda v času slovenskega predsedovanja okrog 130, večina na Brdu. Edini pomembnejši dogodek v novem kongresnem centru bo le vrh EU-ZDA, ki se ga bo udeležil ameriški predsednik. Utegne se zgoditi, da bodo ministri kakšno vročo razpravo zaključili na neformalnem zasedanju na Brdu in jo nato uradno potrdili na rednem zasedanju v Bruslju ali Luksemburgu, vendar je to bolj izjema kot pravilo.

Slovenija je nova članica EU, veliko udeležencev prireditev bo v času predsedovanja prišlo prvič v državo. Ker bo treba izkoristiti nov center, bo večina spoznala le Brdo in njegovo okolico, namesto da bi se zgledovali po Avstrijcih, ki so lani svoje konference in neformalna ministrska srečanja razporedili po vsej državi. Tako so jih izkoristili za promocijo, udeleženci so imeli več časa spoznati kraje, kjer so bile konference, kot če bi vse dogodke imeli v kakšnem kongresnem centru pri Dunaju in bi jih po državi vozili na krajše izlete. Marsikdo pa je tudi na uradni spletni strani predsedstva iz radovednosti pogledal, kakšen je kraj, kjer je posamezen dogodek, ker je prvič slišal zanj.

Med ministri se je le kmetijski Iztok Jarc - ker je bil član pogajalske skupine in je služboval na stalnem predstavništvu, ve, kako potekajo neformalna zasedanja - odločil svoje kolege iz drugih članic popeljati v Maribor in jim pokazati še kaj več kot Brdo. Vseh neformalnih zasedanj ministrskega sveta bo v Sloveniji deset. Če so lahko lani obrambni ministri Nata brez težav neformalno zasedali v sicer prometno popolnoma blokiranem Portorožu, ne vem, zakaj ti prostori niso dobri za kakšno neformalno zasedanje ministrov EU. Če so za kmetijske ministre našli ustrezen prostor v Mariboru, ne vem, zakaj ne bi mogli kakšnega zasedanja organizirati recimo v Rogaški Slatini, na Otočcu, v Lipici … Ker bo vse na Brdu, bodo državljani vsaj zaradi prometnih zapor brez skrbi, ker bodo te v glavnem samo na cestah med letališčem, Bledom in Brdom.

Prav tako nenehno poslušam, koliko dodatnega dela bodo imeli ministri zaradi predsedovanja. Kot da bi odkrivali toplo vodo. Nekaj več dela bodo seveda imeli, v glavnem pa je predsedovanje rutina. Ne glede na to, katera članica predseduje svetu EU, vse drži trdno v rokah sekretariat sveta, kjer so zaposleni ljudje, ki se ves čas ukvarjajo samo s tem. Za predsedujočo državo je bistveno, da ima jasno razdeljene vloge, da iz sekretariata natančno vedo, koga morajo za kaj poklicati.

Več dela bodo imeli predvsem zaposleni na stalnem predstavništvu in nekateri višji uradniki po ministrstvih, ker se bodo v delovnih skupinah morali ukvarjati tudi s temami, ki Slovenije sicer ne zanimajo. V sekretariatu sveta EU brez zadržkov priznajo, da tehnično predsedovanje lahko izpeljejo tudi sami, če je treba. In še nekaj je tudi zelo jasno: od majhnih članic, še posebej pa ob prvem predsedovanju, nihče ne pričakuje prelomnih odločitev. Od njih se pričakuje, da opravijo v glavnem tisto, kar je zrelo za dokončanje razprave in potrditev, čeprav je vseh tem, ki jih bo Slovenija prevzela od sedanje predsedujoče Portugalske, kar 500.

Ker imamo v Sloveniji kar nekaj uveljavljenih kongresnih centrov, kjer za najem prostorov ni treba ravno čakati v vrsti, se bojim, da bo tisti na Brdu, kljub udobnosti, po predsedovanju precej sameval in bi država utegnila imeti kar precejšnje težave z najemninami zbrati denar za njegovo vzdrževanje.

Ni pa dvoma, da bo slovensko predsedovanje svetu EU uspeh. Do zdaj je bilo še vsako.

Objavljeno pod slovenija | | |