Listino o temeljnih pravicah bodo predsedniki evropskega parlamenta, sveta EU in evropske komisije 12. decembra slovesno razglasili v Strasbourgu. Skupaj z novo evropsko pogodbo, ki jo bodo voditelji držav članic podpisali dan kasneje, bo veljala v vseh članicah, razen v Veliki Britaniji in na Poljskem, ki sta si izpogajali izjemo. Politiki sprejem te listine v evropski pravni red razglašajo kot veliko zmago, poročevalec evropskega parlamenta Lo Leinen je celo izjavil, da “smo na to čakali 50 let”. Če je res “duša nove reformne pogodbe”, zakaj je ne bodo razglasili skupaj z novo pogodbo?

Politiki prelomne dokumente radi podpisujejo, zakaj bodo Listino o temeljnih pravicah podpisali le predsedniki evropskih institucij, novo pogodbo pa predsedniki države in vlade vseh članic? S tem, ko delajo razliko med obema dokumentoma, listini zmanjšujejo pomen. Kljub temu je treba priznati, da je njen sprejem in uvrstitev v evropski pravni red uspeh. Pred sedmimi leti v Nici ji je od 15 nasprotovalo šest članic, zdaj, ko so jo nekoliko spremenili in ima EU 27 članic, samo za dve ne bo veljala. Široko podporo je dobila tudi v evropskem parlametu. Podprlo jo je 534 poslancev, 85 je bilo proti, 21 se jih je vzdržalo.

Državni sekretar za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes je v evropskem parlamentu v imenu portugalskega predsedstva zagotovil, da bo listina imela enak pravni status kot pogodbe in bo pravno zavezujoča. To pomeni, da bodo državljani uveljavitev katere koli izmed 54 pravic, ki so navedene v listini, lahko zahtevali s tožbo na sodišču evropskih skupnosti v Luksemburgu. Vendar pa, kakor razlaga poročevalec Jo Leinen, bo listina veljala le za pravne akte in zakonodajo EU, ki jo neposredno izvaja evropska komisija ali posredno države članice. Za področja, ki so izključno pristojnost držav članic, ne bo veljala. Temeljne pravice za ta področja so določene v ustavi posamezne države članice ali njenih drugih pravnih aktih za zagotovitev temeljnih pravic. Nekateri poslanci evropskega parlamenta so opozarjali, da so države članice podpiale mednarodne konvencije, ki so pravno nad Listino o temeljnih pravicah.

Ena od takšnih konvencij je Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki so jo sprejele v okviru Sveta Evrope. Leinen ugotavlja, da Listina o temeljnih pravicah vsebuje nekatere pravice, ki jih evropska konvencija ne vsebuje, recimo pravica do zaščite potrošnikov, pravica do dobre javne uprave, pravica do varstva podatkov, prepoved kloniranja človeka. Večina členov Listine o temeljnih pravicah je sicer povzeta iz evropske konvencije, povzeti so členi iz evropskih pogodb, vključuje sodno prakso sodišča evropskih skupnosti in določbe drugih konvencij.

V Strasbourgu, kjer so poslanci predvčeraj podprli Listino o temeljnih pravicah, pa ima sedež tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, kamor se lahko državljani EU pritožijo, ko doma izčrpajo vse pravne možnosti. To sodišče je v torek objavilo sodbo o kršenju medijske svobode. Odločilo je v prid nekdanjemu dopisniku nemškega časnika Stern v Bruslju Hansu-Martinu Tillacku. Ugotovilo je, da je belgijska policija s preiskavo na njegovem domu in v njegovi pisarni kršila pravico novinarja, da ščiti svoj vir. Belgijski policisti so se leta 2004 odločili za preiskavo na podlagi prijave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). Tillack je pisal o goljufijah evropskih uradnikov, OLAF pa ga je prijavil na podlagi suma, da je informacije, ki jih je objavil, dobil s podkupovanjem.

Belgija je menda med tem že spremenila zakonodajo tako, da zagotavlja novinarsko svobodo in zaščito virov, evropska komisija pa le skopo odgovarja, da ni bila stranka v postopku. OLAF mora po njeni razlagi informacije o sumu goljufije posredovati organom države članice, ti pa se odločijo za preiskavo, če ugotovijo, da je to potrebno. Tillack je namreč tožil državo Belgijo. Enako suhoparni in neprepričljivi so odgovori komisije na vprašanja novinarjev, zakaj OLAF ostro ukrepa le proti tistim, ki kritično pišejo o evropskih institucijah. Komisija tudi zavrača pobudo, da bi evropski komisar za pravosodje, svoboščine in varnost Franco Frattini na podlagi določb veljavne evropske pogodbe o zagotavljanju temeljnih pravic od držav članic zahteval preveritev, ali s svojo nacionalno zakonodajo zagotavljajo svobodo medijev. Po njenem mnenju bi to moral narediti Svet Evrope na podlagi Evropske listine o človekovih pravicah, ki so jo podpisale in sprejele vse države članice. Belgija je že raje spremenila zakonodajo, ko da bi še enkrat plačala 10 tisoč evrov odškodnine in 30 tisoč evrov sodnih stroškov, kolikor ji je sodišče v Strasbourgu prisodilo zaradi kršenja človekovih pravic Hansu-Martinu Tillacku.

Objavljeno pod mediji in splet, svet | | |