Delodajalci v novih članicah EU imajo vse večje težave dobiti ustrezno usposobljene delavce. Izvedenci Dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske študije (WIIW) so med državami, ki imajo težave zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov, izpostavili tudi Slovenijo. Evropska komisija ugotavlja, da bo zaradi staranja prebivalstva kvalificiranih ljudi začelo kmalu primanjkovati tudi v starih članicah EU, zato predlaga uvedbo modre karte, na podlagi katere bi se v EU lažje zaposlovali visoko kvalificirani ljudje iz nečlanic EU, zlasti pa iz držav v razvoju. Ministri za notranje zadeve so o predlogu že opravili prvo obravnavo, v kateri so največ opozarjali, da bo treba natančno opredeliti, kdo je visoko kvalificiran delavec, in preprečiti beg možganov iz manj razvitih držav.

Elspeth Guild, izvedenka Centra za evropske politične študije (CEPS), v svoji analizi navaja kar precej vprašanj, na katera bodo morali ministri držav članic odgovoriti, preden bodo sprejeli kakršen koli predlog. Obravnava tega paketa bo ena od nalog slovenskega predsedovanja svetu EU. Guildova razlaga, da bi enotno dovoljenje za bivanje in zaposlitev, ki bi veljalo pet let, ljudem iz tretjih držav zelo olajšalo postopke, če bi se odločili preseliti v drugo članico. Zdaj je treba v vsaki članici na novo zaprositi ločeno za dovoljenje za bivanje in za zaposlitev, vsaka ima tudi svoje postopke. Hkrati pa komisija tudi predlaga uvedbo enotnih sankcij proti delodajalcem, ki bi protizakonito zaposlili ljudi iz tretjih držav. Ta predlog je naletel na precej kritik, saj na ravni EU ni predpisa, v katerem bi bilo navedeno, kdaj delodajalec tujca zaposli zakonito in kdaj ne.

Guildova opozarja, da evropska komisija predlaga prost pretok kvalificiranih delavcev iz tretjih držav med članicami EU, hkrati pa za državljane nekaterih članic EU še zmeraj veljajo omejitve, zlasti Avstrija in Nemčija uporabljata prehodne določbe za omejevanje zaposlovanja ljudi iz osmih novih članic, ki so vstopile v EU leta 2004. Te omejitve bosta predvidoma odpravili šele leta 2011. Romuni in Bolgari so še na slabšem, saj bo zanje večina članic omejitve ohranila vsaj do leta 2014 z možnostjo podaljšanja. Ker so državljani novih članic izključeni iz sistema modre karte, delodajalec v Nemčiji recimo ne bo mogel zaposliti enako kvalificiranega človeka iz katere izmed novih članic in to bo lahko razdvojilo države članice pri odločanju v svetu EU, meni izvedenka CEPS.

Nekateri izvedenci pa pravijo, da omejitve, ki jih ohranjajo stare članice, novim članicam predvsem koristijo, saj preprečujejo beg možganov. Zaradi tega bi si morali zlasti tistih, kjer kvalificirane delovne sile najbolj primanjkuje, dejansko prizadevati, da bi stare članice čim dalj časa ohranile omejitve za zaposlovanje njihovih državljanov.

Izvedenka CEPS opozarja tudi na neusklajenost predloga predpisov o modri karti s konvencijo Mednarodne organizacije za delo (ILO) številka 97 in konvencijo Sveta Evrope o pravnem statusu priseljenih delavcev iz leta 1977, ki ju je podpisala in ratificirala večina članic EU. Ker konvencija Sveta Evrope zagotavlja recipročnost - kar velja tudi za nekatere tretje države, iz katerih prihaja največ priseljencev v EU, med njimi sta Moldavija in Ukrajina - nekatere članice predlogov evropske komisije ne bodo mogle sprejeti, če bodo pravno nad temi konvencijami. Prve analize kažejo, da evropska komisija za svoj predlog predvideva tak pravni status.

Obstaja tudi nevarnost, da bodo slabše izobraženi delavci v primerjavi z visoko kvalificiranimi delavci diskriminirani. Ker komisija svoj predlog utemeljuje z “učinkovitim in hitrim odzivom na spreminjajoče se povpraševanje po visoko izobraženih priseljencih”, Guildovo zanima, kaj predlaga v primeru zmanjšanja povpraševanja v določenem sektorju, bodo ljudje, ki bodo na podlagi vabil delodajalcev potovali po svetu, imeli zagotovljeno ustrezno zaščito pred prekinitvijo pogodbe o delu in odstranitvijo s trga dela? V skladu s sedanjim predlogom komisije bi morali priseljenci, ki bi izgubili zaposlitev, v treh mesecih najti novo službo, kar ni v skladu s konvencijo Sveta Evrope, na podlagi katere ima odpuščeni priseljenec za iskanje nove zaposlitve pet mesecev časa. Bo komisija enako kratek rok ohranila tudi, ko bo predlagala zakonodajo za zaposlovanje manj zaželenih tujcev?

Komisija zagotavlja, da s svojim predlogom spodbuja tudi krožne selitve, da bi se priseljenci z novimi znanji in izkušnjami vračali domov, namesto njih pa bi prihajali drugi. Komisija razlaga, da bi tako preprečila beg možganov. Nekateri so ta predlog takoj primerjali z “gastarbajterji” v Nemčiji, Avstriji in državah Beneluksa v 60. letih, ki se nikoli niso vrnili domov, saj se delodajalcem ne izplača kar naprej uvajati novih delavcev. Pa tudi ljudje se hočejo nekje ustaliti.

Delodajalci bodo po mnenju izvedenke gotovo zelo pozdravili predlog, da bodo izobraženi tujci s pogodbo o zaposlitvi po novem lahko zelo hitro dobili dovoljenje za bivanje in delo, kajti zdaj so tovrstni postopki popolnoma nepregledni, zaradi tega nikoli ne vedo, kdaj bo oseba, ki jo želijo zaposlitvi, dobila vsak potrebna dovoljenja. Komisija predlaga, da bi morali pristojni uradniki prosilcu, ki izpolnjuje pogoje, modro karto izdati v 30.dneh, izjemoma v 60. dneh.

Komisija razlaga da so v skladu z zakonodajo EU visoko kvalificirani tisti ljudje, ki imajo visoko izobrazbo oziroma vsaj tri leta ustreznih praktičnih izkušenj. Elspeth Guild pravi, da je uporaba definicije iz evropske zakonodaje zelo morda odločitev, kajti če bi se odločili za novo opredelitev, bi ustvarili samo zmedo. Dobro je, da je navedena le visoka izobrazba, ne pa tudi univerza in podobno. Dobro pa je tudi podjetjem pustiti odprto, kaj so ustrezne praktične izkušnje. Modro karto bodo lahko dobili le tisti visoko kvalificirani državljani tretjih držav, ki bodo z delodajalcem iz EU že imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma ponudbo delodajalca za zaposlitev. To je tudi temeljna razlika v primerjavi z ameriško zeleno karto, ki je dovoljenje za vstop v ZDA in iskanje službe.

Ker bodo države članice morale priznati diplome iz tretjih držav, če bo predlog o modri karti sprejet, se postavlja vprašanje, kako bo izvedljivo, če znotraj EU še zmeraj ni zagotovljeno medsebojno priznavanje diplom in drugih potrdil o dosegi določene stopnje izobrazbe. Komisija bo morala ponuditi več, da bo uresničila potrebe delodajalcev, jo opozarja Guildova.

“Higher professional qualifications” adds the option of at least three years of equivalent professional experience while “professional experience” means the actual and lawful pursuit of the profession concerned. This part of the definition may help to resolve the problems of recognition of qualifications which the first part raises. It may, in the end, be easier to prove the individual has three years professional experience abroad – often a related business has employed the individual itself in the capacity for more than three years – than to go through what may become complicated recognition of qualification procedures.

V predlogu evropske komisije je predvideno, da države članice ne bi smele v lastni zakonodaji določiti ugodnješih pogojev za zaposlovanje visoko kvalificiranih tujcev, s tem hoče komisija preprečiti, da bi konkurirala zanje. Vprašanje je, če bodo države članice to določbo ohranile in si bodo pustile vzeti pristojnost, da bi same določale pogoje na lastnem trgu dela in lastnim delodajalcem. Iz predloga tudi ni mogoče ugotoviti, ali bo modra karta vzporedni sistem z nacionalnimi programi za zaposlovanje visoko kvalificiranih tujcev ali jih bo nadomestila. Če bo mogoče oba sistema uporabljati vzporedno, je določba o prepovedi uveljavitve ugodnejših pogojev brezpredmetna, pravi izvedenka CEPS.

Pogoji za pridobitev modre karte bodo pogodba o zaposlitvi oziroma ponudba za zaposlitev vsaj za eno leto, izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, ki veljajo za državljane EU, oziroma ustrezna kvalifikacija, zdravstveno zavarovanje za vso družino, kandidat ne sme biti nevaren za okolje, zdravje in varnost, znesek za plačo mora doseči trikratno minimalno plačo ali več, če pa država nima določene minimalne plače, so osnova prispevki za socialno varnost.

These conditions are critical to the proposal as they set out what are intended to be clear,precise and unambiguous criteria on the basis of which the individual and the businesses can regulate their affairs. The salary level is a sound criterion but it may not be wise to leave it to the member states to set higher levels than those set out in the proposal. The key is foreseeability for the business – before a business makes the decision of which employee to take on or to move around the world, it needs to be certain that it will be able to do so and will not run into insurmountable (and incomprehensible) obstacles from the state authorities. Businesses can make these decisions based on salary levels, but they need to have very precise rules. The sickness insurance requirement will cause headaches for member states that are parties to the International Labour Organisation (ILO) Convention 97 of 1949 concerning Migration for Employment and the Council of Europe Convention, as both require equal treatment with own nationals in this area (or exclude sickness insurance as a ground for family reunification, as in Article 12 of the Council of Europe Convention.

Četudi bo kandidat izpolnil vse pogoje za zaposlitev, se utegne zgoditi, da bodo nekatere članice zaposlovanje tujcev omejevale s kvotami. V predlogu komisije je namreč predvideno, da s kvotami lahko določijo obseg priseljevanja. Izjema je tudi za mlade, do 30. leta, ki po študiju najdejo delodajalca. Zanje ne velja pogoj o plači. Kdor dobi modro karto, mora ostati vsaj dve leti redno zaposlen, preden se lahko preseli drugam.

Nedvomno bodo ministri, pristojni za notranje zadeve in za delo, na svetu EU o pogojih za pridobitev modre karte še precej razpravljali, preden bodo našli kompromis, ki ga bodo lahko potrdili, in preden bodo njegove določbe uskladili s konvencijami Sveta Evrope in Mednarodne organizacije za delo.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |