Onesnažen zrak ali javna prevozna sredstva - izbire ni
darja, torek, 27. november 2007Radovan Tavzes, direktor direktorata za okolje, z napovedjo takse za vožnjo po mestih, da bi zmanjšali onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom (SO2), ni prvič razburil državljanov. Marsikaj, kar njegovi nadrejeni niso upali ali hoteli povedati, je v dolgih letih, kolikor je v službi na ministrstvu za okolje in prostor, že sporočil javnosti. Tudi tokrat je minister za okolje in prostor Janez Podobnik njegovo napoved lahko le omilil, ni pa mogel možnosti uvedbe povsem izključiti, kar pomeni, da vozniki za vožnjo po Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in še kje čez nekaj časa lahko pričakujejo celo takse, ker bo vlada le tako lahko ustregla zahtevam Bruslja. Evropska komisija je namreč 17. oktobra proti Sloveniji uvedla postopek, ker ni zmanjšala izpustov SO2, ki lahko povzroči težave z dihanjem in vpliva na bolezni srca in ožilja, na predpisano raven.
Vlada mora do sredine decembra komisiji sporočiti, kako bo ukrepala. Ta predlog bodo na komisiji najprej preučili in presodili, ali bo z njihovo pomočjo koncentracije mogoče znižati. Če ne bodo zadovoljni, bodo postopek nadaljevali, v Ljubljano poslali obrazloženo mnenje in vlada bo imela spet dva meseca časa za odgovor. Šele nato pride na vrsto tožba pri evropskem sodišču v Luksemburgu, ki državi članici lahko naloži tudi denarno kazen. Ta zna biti kar precejšnja. Vlada ima torej še nekaj časa, da izpolni zahteve evropske komisije.
Slovenija je tudi med 23 članicami EU, ki jih je komisija pozvala, naj ji predložijo podatke o zmanjšanju majhnih delcev (PM10) v zraku. To so grobi delci, ki lahko povzročajo astmo, pljučni rak ter bolezni srca in ožilja. Tako kot SO2 delce PM10 po podatkih evropske komisije poleg avtomobilov spuščajo v zrak tudi industrijska podjetja.
Janez Podobnik je ponovil, da bodo na ministrstvu najprej poskrbeli za izboljšanje javnega prometa in tako poskušali znižati sporne izpuste na dovoljeno raven. Na vprašanje, ali se bodo tudi ministri začeli voziti z javnimi prevoznimi sredstvi, je samo začudeno vprašal, ali “naj se vozijo z vlakom ali kaj”. Ja, gospod minister, veliko bolj prepričljivi bi slovenski politiki bili, če bi državljane z lastnim zgledom prepričevali, zakaj je tisto, kar govorijo, dobro. Podobnikovo začudenje pa kajpak ima tudi “racionalno” jedro; s takšnim javnim prevozom, kakršnega ima večina slovenskih urbanih koncentracij, se niti državljani ne morejo voziti, kaj šele ministri. In še zdaleč ne gre le za udobje, ampak predvsem za zanesljivost, točnost, pogostnost in vse drugo, zaradi česar se navzlic gneči v prometnih konicah in pomanjkanju parkirišč “splača” voziti v službo in po opravkih z lastnim avtomobilom.
Če se ministru Podobniku zdi, da izbire med avtomobilom in javnim prevozom zanj pravzaprav ni, potem se mora vprašati, s kakšno pravico jo bo morebiti vsiljeval državljanom. Če pa jo bo že hotel, pa mora prvi - in za njim celotna vlada z župani “prizadetih” mest vred sam prvi sesti na primestni avtobus, vlak ali ljubljanskega zelenca, z varnostnikom vred. Če nič drugega, bo vsaj videl, česa ni, kaj ne deluje in kaj je treba narediti. In če bi to tudi naredil, mu ne bi bili hvaležni le šolarji, upokojenci in drugi “nevozni” sloji prebivalstva, ampak bi se na javna prevozna sredstva preselil tudi marsikateri državljan, že zdavnaj sit iskanja (dragih) parkirišč.
Na Nizozemskem, recimo, so politiki in drugi javni funkcionarji v javnih prevoznih sredstvih in na kolesih že dolga leta. Eden izmed njih mi je povedal, da politik preprosto ni verodostojen, če na televiziji državljane prepričuje, naj se vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi in kolesom, sam pa se vozi z velikim avtomobilom. Na Finskem večina ministrov sploh nima službenega avtomobila. Z javnimi prevoznimi sredstvi se vozijo predvsem zaradi tega, da pridejo v stik z državljani, se z njimi lahko pogovarjajo, ves čas na lastni koži čutijo, kako ljudje živijo, kakšne potrebe in težave imajo.
Državljani bi radi izbiro med avtom in avtobusom ali vlakom, saj tudi njim ni vseeno, ali dihajo bolj zdrav zrak in zmanjšajo tveganje, da bodo zboleli za pljučnim rakom, boleznimi srca, ožilja in drugimi boleznimi, ki jih povzročajo nevarni izpusti iz avtomobilov in tovarn. Ampak najprej jo morajo dobiti.
Objavljeno pod nt, zdravje in okolje, slovenija |
|
|





Seveda minister Podobnik in vaši ministrski kolegi.
Vozite se vsaj kak mesec samo z javnim prevozom od doma do svojih ministerstev in imeli boste podobne prebliske kot tisoči, ki preklinjajo netočnost, redkost, nefunkcionalnost voznih redov in neudobnost javnega prometa, marsikje pa praktično privezanost doma, ker javni prevoz komaj kdaj obratuje, avta pa nimaš.
Pa niso samo velika mesta taka, Baška dolina kjer ni ne vlakov (so trije štirje čez dan), ne avtobusov, še taksijev ni.
Ko sem se še vozil v službo z vlakom po zgledu Angležev, do železniške postaje z avtom, potem z vlakom in na cilju še z mestnim avtobusom sem bil nazadnjak, pa mi je le uspelo prepričat kolega, da je poskusil in priznal, da to razen izgube časa sploh ni slabo. Lahko malo podremaš, prisluhneš zanimivim pogovorom okoli sebe, pogledaš lepe sopotnice.
Ampak kaj ti to pomaga v Ljubljani ko imaš potem do lokacije službe počasen neučinkovit mestni avtobus, kjer izgubiš voljo živce in predvsem ogromno časa.
Po mojih informacijah so nekoč delali feasibility study za podzemno za Ljubljano in ugotovili, da ni izvedljivo. Ali ima kdo kopijo te študije?
Ko sem živel v Munchnu mi niti na pamet ni padlo, da bi za prevoze po mestu uporabljal avto. Podzemna je peljala vsakih 7 minut, pripeljala točno; mesto je bilo prepredeno s postajami na vsakih 500 metrov, oddaljene točke pa je dosegal S-Bahn (nadzemna). Stvar je delovala čudovito.
Če želi Ljubljana rasti v evropsko velemesto je treba s tem začeti. Niti avtobusi niti tramvaj vpet v mestni promet niso alternativa podzemni ali nadzemnim alternativam (dvignjena železnica, ipd.)
V Sloveniji si marsikateri politik, ki je bil vpleten v (gotovinske) orožarske posle verjetno niti ne upa preveč nastopati v javnosti brez varnostnikov. Varnostnik na vlaku ali celo na mestnem avtobusu pa je preveč očiten znak nezaupanja…
Kakšno poceni moraliziranje! S kakšno pravico si Evropska komisija sploh upa pozivati Slovenijo k posredovanju podatkov o onesnaženju, ko pa bogato plačani evrokrati z Barrosom na čelu vozijo najtežje in energetsko najbiolj potratne terence.
Okoljska politika se dela z ekonomsko premišljeni spodbudami in ne moraliziranjem - to je fakt, ki ga okoljevarstveniki še niso zapopadli. Zato pa so njihove intervencije v javnih debatah tako zlahka odpravljene.
Kot pravi Tomaž - študijo sem bral takrat in v njej je podzemna padla, istočasno je nasprotna skupina svoje edino mesto za argumente našla v Delovi prilogi Znanje - in vse je kazalo, da je še kako dobra rešitev (bila sta dva osnovna kraka). Drugače pa, zdrava pamet. Kje je zdrava pamet, ko se betonira in asfaltira od proge do ceste brez enega samega drevesa? Kje so pljuča (drevo!), kje fontana, kje je ostal EU program ozelenitve mest. Kje je znanje, osnovnošolsko, fotosinteze. tako preprosto, da je boleče. Zelenice so bolj pomembne v mestu od vsakega stanovanja v ztemno rdeče črnih mrtvašnicah s črnimi strehami (arhitekte bi bilo potrebnioo namakati v Ljubljanici ali jih poleti postaviti bose na črne strehe za pet minut, potem pa oživljanje an urgenci). Dober javni promet je nuja, takoj zatem, ko se pripelje ekipa minerjev, ki bodo minirali nakupovalna središča na Rudniku, BTC, bloke na Viču,.. da ne govorim o kakšni Murski Soboti, popolnoma devastirano,.. in z anjimi vse ponovno - načrt cest, drevoredov, zelenic s fontanami in racionalnih zgradb s fasadami s sončnimi kolektorji, podzemnimi garažami in predvsemmožnostjo diostopa peš ali s kolesom. Tako neskončno preprosto, da boli.