Comments on: Priložnosti slovenske logistike http://razgledi.net/blog/2007/11/26/priloznosti-slovenske-logistike/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Sun, 23 Nov 2008 18:42:44 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 By: jože p. damijan http://razgledi.net/blog/2007/11/26/priloznosti-slovenske-logistike/#comment-6958 jože p. damijan Mon, 26 Nov 2007 21:22:12 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/11/26/priloznosti-slovenske-logistike/#comment-6958 Andrej, res je, upošreval sem samo projekte navedene v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, kajti ta je podlaga za domače investicijske izdatke ter usklajen z EU in tem podlaga za črpanje kohezijskih sredstev EU. Nisem pa upošteval Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, ker se mi je ta megalomanska ideja, kot veš, zdela bolana že takrat, ko je z njo "prišel ven" JJ. Predvsem pa operativno utopična in namenjena zgolj propagandi pred lanskimi lokalnimi volitvami. Za kaj resnejšega v zvezi z njo pa itak ni na voljo denarja ne v proračunu ne v Operativnem programu. Ne strinjam pa se s tabo glede tega, da dajem prenosu transporta s cest na železnico preveliko težo. Nasprotno, še premajhno ji dajem. Slovenija s približno 50 letnim zaostankom za razvitimi državami gradi avtoceste, da bi zadostila potrebam blagovnega transporta. Kar je nekaj podobnega kot če bi danes začela graditi fiksno telefonsko omrežje. Prenos tovornega transporta s cest na železnice je nujen zaradi okoljskih razlogov (zmanjševanje onesnaževanja in hrupa), varnostnih in stroškovnih vidikov (zmanjšanje izdatkov za vzdrževanje cest). Nato pa tudi zato, ker bo Slovenija z jačanjem Luke Koper na eni strani ter povečanjem transporta med zahodom in vzhodom deležna povečanja blagovnega transporta. V tej luči pa prav organiziranje domačih logističnih podjetij v tržni subjekt, ki bo ponujal celovito intermodalno storitev, pomeni veliko tržno priložnost. Če je ne bomo izkoristili mi, bo pač nas (naš položaj) izkoristil nekdo od zunaj. Zdaj se smukajo naokrog Nemci (DB), jutri bodo s podobnim projektom že prišli Italijani, nato pa Avstrijci ali Rusi. To priložnost moramo znati sami izkoristiti. Andrej,
res je, upošreval sem samo projekte navedene v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, kajti ta je podlaga za domače investicijske izdatke ter usklajen z EU in tem podlaga za črpanje kohezijskih sredstev EU. Nisem pa upošteval Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, ker se mi je ta megalomanska ideja, kot veš, zdela bolana že takrat, ko je z njo “prišel ven” JJ. Predvsem pa operativno utopična in namenjena zgolj propagandi pred lanskimi lokalnimi volitvami. Za kaj resnejšega v zvezi z njo pa itak ni na voljo denarja ne v proračunu ne v Operativnem programu.

Ne strinjam pa se s tabo glede tega, da dajem prenosu transporta s cest na železnico preveliko težo. Nasprotno, še premajhno ji dajem. Slovenija s približno 50 letnim zaostankom za razvitimi državami gradi avtoceste, da bi zadostila potrebam blagovnega transporta. Kar je nekaj podobnega kot če bi danes začela graditi fiksno telefonsko omrežje. Prenos tovornega transporta s cest na železnice je nujen zaradi okoljskih razlogov (zmanjševanje onesnaževanja in hrupa), varnostnih in stroškovnih vidikov (zmanjšanje izdatkov za vzdrževanje cest). Nato pa tudi zato, ker bo Slovenija z jačanjem Luke Koper na eni strani ter povečanjem transporta med zahodom in vzhodom deležna povečanja blagovnega transporta. V tej luči pa prav organiziranje domačih logističnih podjetij v tržni subjekt, ki bo ponujal celovito intermodalno storitev, pomeni veliko tržno priložnost. Če je ne bomo izkoristili mi, bo pač nas (naš položaj) izkoristil nekdo od zunaj. Zdaj se smukajo naokrog Nemci (DB), jutri bodo s podobnim projektom že prišli Italijani, nato pa Avstrijci ali Rusi. To priložnost moramo znati sami izkoristiti.

]]> By: andrej http://razgledi.net/blog/2007/11/26/priloznosti-slovenske-logistike/#comment-6908 andrej Mon, 26 Nov 2007 11:38:50 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/11/26/priloznosti-slovenske-logistike/#comment-6908 Tja, Joze; kako ze gre tista starolatinska: ponavljanje je mati modrosti (ali nekako tako...)? Vse to kar si povzel in predlagal, vemo ze nekaj casa, vendar je tudi na podrocju "prometa in zvez" problem sistemski, ta vlada pa se mu ni posvetila v zadostni meri, ceprav ga je v vseh razvojnih dokumentih pravilno ocenila in omenila. Med nastevanjem razvojnih dokumentov si pozabil na tistega, za katerega je sedaj zadolzen minister Ziga Turk, tvoj naslednik in nadzornik izvajanja tistega, kar je vlada sprejela se, preden sem jaz sel Turke ucit razvoja(...) - torej Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Gre za izvedbeni dokument Strategije razvoja Slovenije, ki ga je vlada sprejela, potrdila in o izvajanju katerega bo moral minister Turk do konca tega leta porocati vladi. V zvezi z zeleznico sta v Resoluciji dva projekta in sicer prvi na temo "Trajnostne mobilnosti", ki govori tudi o intermodalnosti in inteligentnih transportnih sistemih, drugi pa se imenuje "Modernizacija zelezniskega omrezja". Oba projekta sta nastavljena za izvedbo do leta 2023, vendar pa so nacrtovana EU sredstva tista za obdobje do leta 2013. Prvi projekt je nacrtovan za izvajanje ze v letu 2007, drugi (iz naslova te Resolucije, pac) pa prihodnje leto. Pa se stevilke: iz naslova EU naj bi slo za trajnostno mobilnost 112 milijonov EUR, za obnovo zeleznice pa 398 milijonov EUR. Naj povem se, da bi morale biti stevilke usklajene s prometno Resolucijo, ki jo navajas v svojem prispevku, potem z Operativnim programom v okviru katerega bomo kurili EU (torej svoja) sredstva ter seveda z drzavnim proracunom. Koliko je "nasa" Resolucija relevantna 11 mesecev po njenem sprejetju na Vladi RS, o tem ne bi razpravljal tukaj - verjetno pa nekako toliko kot je relevanten Program ekonomskih in socialnih reform... Makroekonomsko je verjetno dobro, da se najprej zakljuci izgradnja cestnega kriza na obeh koridorjih ter se potem intenzivneje preusmeri sredstva v zeleznico; a si lahko predstavljas, kaksni bi bili sele inflacijski pritiski, ce bi v zeleznico vlagali v skladu z nacrti?! Veliki fantje, ki se gredo nacrtovanje kurjenja denarja za cestno in zeleznisko infrastrukturo pac razmisljajo v ciklih in trenutno imajo vse kapacitete dovolj dobro vezane pri gradnji cest... Nisem pa preprican, ali je treba transportu po cesti in zeleznici zares dajati tako zelo veliko, da ne recem kljucno, vlogo pri nacrtovanju slovenske prihodnosti. Vprasanje, ki se zastavlja je seveda odlocitev med "topovi" in "maslom": a zelimo priti med najboljse po cesti/zeleznici ali pa raje dajmo vec poudarka virtualni potem. Seveda je oboje potrebno, vendar pa za vse - in hkrati - ni dovolj denarja. Tja, Joze; kako ze gre tista starolatinska: ponavljanje je mati modrosti (ali nekako tako…)? Vse to kar si povzel in predlagal, vemo ze nekaj casa, vendar je tudi na podrocju “prometa in zvez” problem sistemski, ta vlada pa se mu ni posvetila v zadostni meri, ceprav ga je v vseh razvojnih dokumentih pravilno ocenila in omenila.

Med nastevanjem razvojnih dokumentov si pozabil na tistega, za katerega je sedaj zadolzen minister Ziga Turk, tvoj naslednik in nadzornik izvajanja tistega, kar je vlada sprejela se, preden sem jaz sel Turke ucit razvoja(…) - torej Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Gre za izvedbeni dokument Strategije razvoja Slovenije, ki ga je vlada sprejela, potrdila in o izvajanju katerega bo moral minister Turk do konca tega leta porocati vladi. V zvezi z zeleznico sta v Resoluciji dva projekta in sicer prvi na temo “Trajnostne mobilnosti”, ki govori tudi o intermodalnosti in inteligentnih transportnih sistemih, drugi pa se imenuje “Modernizacija zelezniskega omrezja”. Oba projekta sta nastavljena za izvedbo do leta 2023, vendar pa so nacrtovana EU sredstva tista za obdobje do leta 2013. Prvi projekt je nacrtovan za izvajanje ze v letu 2007, drugi (iz naslova te Resolucije, pac) pa prihodnje leto. Pa se stevilke: iz naslova EU naj bi slo za trajnostno mobilnost 112 milijonov EUR, za obnovo zeleznice pa 398 milijonov EUR. Naj povem se, da bi morale biti stevilke usklajene s prometno Resolucijo, ki jo navajas v svojem prispevku, potem z Operativnim programom v okviru katerega bomo kurili EU (torej svoja) sredstva ter seveda z drzavnim proracunom.

Koliko je “nasa” Resolucija relevantna 11 mesecev po njenem sprejetju na Vladi RS, o tem ne bi razpravljal tukaj - verjetno pa nekako toliko kot je relevanten Program ekonomskih in socialnih reform… Makroekonomsko je verjetno dobro, da se najprej zakljuci izgradnja cestnega kriza na obeh koridorjih ter se potem intenzivneje preusmeri sredstva v zeleznico; a si lahko predstavljas, kaksni bi bili sele inflacijski pritiski, ce bi v zeleznico vlagali v skladu z nacrti?! Veliki fantje, ki se gredo nacrtovanje kurjenja denarja za cestno in zeleznisko infrastrukturo pac razmisljajo v ciklih in trenutno imajo vse kapacitete dovolj dobro vezane pri gradnji cest…

Nisem pa preprican, ali je treba transportu po cesti in zeleznici zares dajati tako zelo veliko, da ne recem kljucno, vlogo pri nacrtovanju slovenske prihodnosti. Vprasanje, ki se zastavlja je seveda odlocitev med “topovi” in “maslom”: a zelimo priti med najboljse po cesti/zeleznici ali pa raje dajmo vec poudarka virtualni potem. Seveda je oboje potrebno, vendar pa za vse - in hkrati - ni dovolj denarja.

]]>