Delo - neodvisno in verodostojno v krempljih laškega lastnika
vojko, ponedeljek, 26. november 2007Fanta, je dejal odgovorni urednik Dela Darijan Košir svojima namestnikoma Mišu Renku in Vojku Flegarju, iz Laškega je prišlo sporočilo, Šega /Robert, takrat predsednik nadzornega sveta Dela in svetovalec uprave Pivovarne Laško/ je telefoniral Nataši /Šuklje Velkavrh, takrat članici uprave Dela s Tomažem Perovičem kot predsednikom/: Še eno tako, pa letite vsi trije s Perovičem vred. Bil je 12. maj leta 2005, Delo s tem datumom ima na naslovnici in gospodarskih straneh ekskluzivna članka z naslovoma Plahutnik verjame Turnšku na besedo in Bo Laško preneslo sinergijo na potrošnika?
V prvem je med drugim zapisano:
Urad za varstvo konkurence je dovolil koncentracijo pivovarn Laško in Union, čeprav ni nobenih zagotovil, da združena velepivovarna svojega prevladujočega položaja (več kot 90-odstotnega deleža na trgu piva) ne bo zlorabila v škodo potrošnikov. Edina varovalka, na katero je v izreku odločbe opozoril direktor urada Andrej Plahutnik, ostaja »zavedanje priglasitelja [Pivovarne Laško], da združeno podjetje s prevladujočim tržnim položajem prevzema posebne obveznosti do spoštovanja pravil konkurence na trgu«. Morebitne prihodnje zlorabe, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot izključevanje konkurence, je v skladu z veljavno zakonodajo mogoče ustrezno sankcionirati, je obrazložitev izdane odločbe zaključil Plahutnik.
»Obravnavana koncentracija ne sodi v okvir koncentracij, ki jih je mogoče odobriti, ne da bi se pojavili pomisleki o skladnosti s pravili konkurence. Na takšno ugotovitev nesporno napotujejo podatki, analize, ekspertize, mnenja in presoje, ki jih je urad pridobil in opravil v okviru postopka,« je zapisano v utemeljitvi odločbe.
Da se lahko s problematiziranjem uradove odločbe do konca zamerimo laškemu lastniku Dela, takrat uradno še nekaj manj kot 25-odstotnemu, nam je bilo jasno že prejšnji dan, ko smo se odločali o objavi dva dneva prej sprejete odločbe, s katero je urad za varstvo konkurence dovolil koncentracijo Pivovarne Laško in Uniona ne glede na lastnih 50 tipkanih strani dejstev, ki so govorila proti odobritvi. A gremo ali ne gremo? Zame dileme ni bilo, a odgovornost ni bila moja: Darijan, odločitev je tvoja, tebi morda nič nočejo, mene so pa itak že siti.
Dan kasneje sem to lahko samo ponovil. Šli smo naprej, objavili smo komentar Damjana Virška z naslovom Strategija sinergije: iz rdečega v črno. In naslednji dan še kolumno Jožeta P. Damijana z naslovom Urad za zaščito monopolov. Pritiski na Tomaža Peroviča, da zamenja odgovornega urednika Darijana Koširja so se na laškem gradu spremenili v ultimat. Če ga ne zamenja, da bodo najprej zamenjali njega.
Perovič je popustil: dobra dva meseca kasneje, 17. julija 2005, je uprava Dela začela postopek za zamenjavo Darijana Koširja. Jože P. Damijan je takrat v svoji kolumni v Delu pod naslovom Mediji, oblast, lastnina in odgovornost med drugim zapisal:
Vse lepo in prav, če bi se v Pivovarni Laško obnašali kot odgovoren lastnik medijev in dali uredništvu primerno avtonomijo. Pa so jo res dali? Koliko je na sedanji postopek zamenjave odgovornega urednika Dela vplivalo dejstvo, da je uredništvo Dela objavljalo tudi kritične članke o svojem lastniku, denimo glede njegovega monopolnega položaja na trgu piva? Da ne špekuliramo o tem, koliko je na to vplivalo objavljanje kritičnih člankov o sedanji vladi in prilizovanje Laščanov sedanjim oblastnikom. Toda mar fantje v laškem peskovniku res mislijo, da lahko v tej igri zmagajo? Res mislijo, da lahko naredijo dober posel v časopisni panogi, ki je ne obvladajo, če so neuspešni celo v svoji lastni, pivovarski panogi? Res mislijo, da lahko nastavljajo urednike na vrvici in da bodo s tem naredili dober časopis, časopis, ki bo tudi donosen?
No, Perovičeva uprava naročila ni uspela speljati, kakor se njegovi upravi, ki jo je Laško instaliralo leto prej, po odstavitvi Jureta Apiha in Iva Omana, tudi sicer ni posrečilo narediti ničesar razen zmede. Ah, ja, Perovič se je smel podpisati pod nakup nekaj manj kot 20-odstotnega deleža v Večeru in prevzem blagovne znamke Mag, oktobra istega leta pa je smel skleniti tudi pogodbo z novim članom uprave Danilom Slivnikom. Tudi odstopiti in pobrati odpravnino mu je januarja leta 2006 bilo dovoljeno in z njim celotni upravi. Pivovarna Laško je Delo prepustila v skrbništvo vladi, v njej pa državni sekretarki Andrijani Starina Kosem. Manj poučeni so to izvedeli šele iz njenega letošnjega pisma.
Naloženo mi je bilo, da naj potem, ko bo Pivovarna Laško pridobila pomemben kapitalski delež v časopisni hiši Delo, uredim tako, da bomo imeli zagotovljen več letni vpliv na imenovanje nadzornega sveta Dela in s tem na uredniško politiko.
Ne bom razlagala podrobnosti, kako je potekalo urednikovanje časopisa in kdo vse se je neposredno in posredno vtikal v delo Danila Slivnika. Lahko pa mi verjamete, da je to preseglo vse meje dobrega okusa in psihološkega dostojanstva. Nenazadnje nismo boljševiki, ampak stranka, ki temelji na demokratičnih vrednotah.
A pustimo tukaj vlado, Starino Kosem, Slivnika, osebo, ki so mu jo iz vladnih krogov naročili imenovati za odgovornega urednika (Košir je bil končno zamenjan februarja 2006) …, vrnimo se k laškemu lastniku. Kot sem omenil že na drugem mestu, se je ta v zameno za vstop v Mercator iz Dela v celoti umaknil, tudi iz nadzornega sveta. Dokler se ni, pa so bila razmerja med njim in uredništvom v času uprave pod Perovičevim vodstvom (od jeseni leta 2004) približno takšna, kakor je julija leta 2005 v pismu sodelavcem o ‘posledicah različnih pogledov na uredniško politiko časopisa Delo’ zapisal Darijan Košir.
S predsednikom uprave in z lastniki smo imeli v minulih mesecih res zelo različne poglede o tem, kako naj časopis deluje in kakšno držo naj zastopa. Sam sem vedno in vselej zagovarjal držo novinarske avtonomnosti, to, da uredniki in novinarji ustvarjamo časopis z lastno glavo, po lastni pameti in najboljših močeh, in v končni posledici tudi to, da je časopis lahko in mora biti kritičen do vsega in vsakogar, tudi do svojega lastnika, če je treba, in seveda do vsakokratne politične oblasti. Na drugi strani pa so bili zelo jasni pritiski, naj to držo opustimo – tako lastniški kot politični. Slednje je najbolj slikovito izrazil zunanji minister z večkrat objavljenim stavkom, da naj lastniki časopisa razmislijo, ali se jim splača ‘medijska vojna z opcijo, ki je zmagala na volitvah’.
Do letošnje pomladi, ko se je s prevzemom in imenovanjem novega nadzornega sveta laški lastnik Dela vrnil skozi glavna vrata na Dunajsko 5. Z Andrijano Starina Kosem, ki je zamenjala stran, na čelu nadzornega sveta. Zdaj je Slivnika čakala usoda Peroviča, naročili so mu, da spet zamenja odgovornega urednika; mimogrede, malce ironično, kakor je od zunaj zgledalo, da je strašno pomemben in se je najbrž tudi sam sebi zdel takšen, Slivnik ni po svoji volji imenoval niti enega odgovornega urednika Dela. Zamenjava se mu je posrečila sicer bolje kot Peroviču, a tudi odslužil je še hitreje od njega. Odstopiti je smel že dobra dva meseca kasneje.
Po novem statutu Dela pa se upravi z imenovanjem odgovornega urednika niti formalno ni treba več ukvarjati; to pristojnost je laški lastnik, pardon, skupščina Dela, dodelila nadzornemu svetu. Temu, da se laški lastnik v ‘kadrovanje urednikov in narekovanje vsebin ni nikoli vtikal’, kakor v sobotnem pismu piše Boško Šrot,
Drugače od vseh dosedanjih vlad in tudi vaše, se Pivovarna Laško nikoli ni vtikala v kadrovanje urednikov in narekovanje vsebin. Razumemo, da je to za vas boleče. Kot lastniki Dela tega ne dovolimo nikomur. Želimo neodvisen in verodostojen medij, na katerega ne bo vplivala aktualna politika. Seveda ta medij ni kriv za slabo podobo Slovenije v svetu, saj korektno poroča kot mnogi, ki niso v vaših krempljih.
se zato ne morem niti smejati. (Pravzaprav je edini komični element tega zagotovila dejstvo, da je na videz naslovljeno na nekoga s kremplji, ki je prav tako ves čas zagotavljal, da se v Delovo uredniško politiko ne vmešava.) Laškemu lastniku se ni treba več nikamor vtikati in tudi ne zgolj želeti ‘neodvisnega in verodostojnega medija’. Delo že je neodvisno in verodostojno, pač tako, kakor to razume Boško Šrot.
15 odzivov na “Delo - neodvisno in verodostojno v krempljih laškega lastnika”
- 1 Pingback on november 26th, 2007 at 10:33
Neodvisno DELO??? Gremo na pivo! Pijmo dansko pivo!
“Laškemu lastniku se ni treba več nikamor vtikati in tudi ne zgolj želeti ‘neodvisnega in verodostojnega medija’. Delo že je neodvisno in verodostojno, pač tako, kakor to razume Boško Šrot.” - Boško Šrot pa lahko to tako razume tudi zato, ker ga pri tem podpirata nekdanji varovanec Danila Slivnika in še ne prav dolgo nazaj dežurni pljuvalec Delovih novinarjev Janez Markeš, ki funkcijo odgovornega urednika medija enači z družbeno-političnim aktivizmom (pismo Cukjatiju, zahteve po minutaži na nacionalki …) in Darijan Košir - izvršni za vse prilike in čase, ki svoja mnenja spreminja hitreje, kot na Delu menjajo predsednike uprav in odgovorne urednike. Vse skupaj seveda v imenu svete in troedine avtonomije: kapitala, politike in medijev. Ha ha ha … Upam, da fantje verjamejo vsaj samim sebi.
navaden bralec časopisov lahko vidi, da so postali mediji ena sam štala taKO kot politika.
Kako lahko uide ČLOVEK tej štali?
Nikakor ali pa vsaj delno, da ne bere časopisov in ne posluša politikov in njih nakladanja .
Tu pa tam se znajde kak blog ki vsaj malo objektivno razmišlja.
MIZERIJI NA ULICI PA JE VSAK DAN VEČJA ! VSE VEČ BERAČEV, VSE VEČ BREZDOMCEV, VSE VEČ REVNIH….TO NOVINARJE IN ČASOPISOV NE ZANIMA.
Kar postavlja na laž tiste, ki trdijo, da zasebno lastništvo zagotavlja avtonomijo. To deluje le, če so novinarji lastniki svojega medija. V nasprotnem primeru je zgornja zgodba dovolj ilustrativna.
Vojko; zelo v redu! Pomembno je, da obstaja zgodovinski spomin in upanje, da se zgodovina ne bi smela ponavljati…
Bravo!
Vojko, a si morda pomislil, da je vse skupaj le posledica avtocenzure v Koširjevi glavi. Morda pa Laški lastnik sploh ni skušal dejansko vplivati nanj. Zanimivo bi bilo slišati še Koširjevo plat zgodbe.
Kako si laski lastnik predstavlja neodvisno in samostojno urednisko politiko:
Finance.si: Poskusi predsednice in podpredsednika nadzornega sveta (NS) časopisne hiše Delo, da se vmešata v uredniško politiko tednika Mag, je v.d. odgovornega urednika revije Silvester Šurla “čutil kot grob pritisk na avtonomnost in neodvisnost uredništva”. To je Šurla povedal po koncu današnje seje NS, na kateri so sprejeli sklep o objavi razpisa za mesto odgovornega urednika Maga. “Oba sta me pozvala, da pripravim uredniški program, kar sem tudi storil. Prva verzija uredniškega programa ni bila sprejeta, ker sem zahteval popolno avtonomijo od lastnikov, kar mi nista hotela zagotoviti,” je dejal Šurla, ki je pojasnil, da so zatem dosegli kompromis in se o zadevi do sklica današnje seje ni več govorilo.
Prosveta prava bit će naša osveta!
Izjava novinarjev Maga
Novinarji Maga izražamo vso podporo sedanjemu vršilcu dolžnosti odgovornega urednika tednika Mag Silvestru Šurli in izražamo presenečenje, ker nadzorni svet Dela še vedno ni imenoval odgovornega urednika tednika Mag. Predsednica in podpredsednik nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek sta pred poldrugim mesecem že ponudila kandidaturo na mesto odgovornega urednika tednika Mag Silvestru Šurli in ga pozvala, naj pripravi program za kandidaturo, kar je tudi storil in ga v predpisanem roku predložil nadzornemu svetu. Medtem sta predsednica in podpredsednik nadzornega sveta skušala vplivati na vsebino tednika Mag ter izražala pripombe glede nekaterih intervjuvancev in posameznih člankov, vendar je vmešavanje v uredniško politiko v. d. odgovornega urednika odločno zavrnil. Na zahtevo predsednice in podpredsednika nadzornega sveta je nato o sestanku moral obvestiti uredništvo in prenesel njuno sporočilo novinarjem, da naj nikar ne mislimo, da bomo popolnoma avtonomni ter da smo dolžni spoštovati upravo, nadzornike in lastnike. Zato odločitev nadzornega sveta, da novega urednika izbere prek razpisa, razumemo kot potezo, ki je v nasprotju z javnim zavzemanjem za novinarsko avtonomijo. Posebej, če na razpisu ne bo izbran sedanji vršilec dolžnosti odgovornega urednika, ki se je uprl poskusom pritiskov nadzornega sveta na novinarsko avtonomijo. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je nadzorni svet o usodi tednika Mag odločal prav na dan, ko je v njem izšel intervju s predsednikom vlade, v katerem je ta kot najbolj odgovorno osebo za sporno prodajo Mercatorja omenil takratno predsednico nadzornega sveta Kapitalske družbe, zdaj predsednico nadzornega sveta družbe Delo, v okviru katere izhaja tudi tednik Mag. Glede na dejstvo, da se je prodaja Maga v zadnjih mesecih izjemno povečala in da se pozitivni trend prodaje nadaljuje, smo prepričani, da za spremembo uredniške politike ni upravičene ekonomske podlage. Vsaka sprememba v vodstvu uredništva bi zato imela zgolj politično motivirane razloge. Novinarji Maga odločno zavračamo vsako obliko poskusov krnitve neodvisnosti in avtonomije novinarskega poklica ter ustavne pravice do svobode javnega izražanja.
Novinarji Maga Igor Kršinar, Biserka Karneža Cerjak, Nenad Glücks, Brigite Ferlič Žgajnar
Slovenec, ki živi v tujini, dr. Joseph Straus, vrhunski strokovnjak za patentno pravo, je v intervjuju za DELO; 10.01.2001, med drugim izjavil:
“Evropa, na žalost, živi še vedno v preteklosti in tako tudi reagira. Egoizem je tisto, kar obremenjuje vso Evropo – in še posebno tiste države, ki so izšle iz nekdanjega Balkana – in tega se moramo čim prej rešiti, vendar je to zelo težko. Če bi hotel nekoliko pretiravati, potem bi rekel, da nam celo genetski inženiring, niti v sto letih, ne bi pomagal, da bi izgubili to lastnost … Vsekakor pa potrebujemo več solidarnosti, potrebujemo zavest, da nam preostali svet ne bo dal ničesar zastonj, še najmanj pa znanje, mi pa iz egoizma zmanjšujemo možnosti, da si ga ustvarimo sami. Osebno sem sicer dovolj velik optimist, da verjamem, da bomo v Evropi slej ko prej našli mehanizme, ki bodo zagotovili, da bo skupnost evropskih držav delovala podobno učinkovito, kot zmore to skupnost ameriških držav. Ne pozabimo – tudi Američani so potrebovali kar veliko let in prestali veliko trpljenja, da so ustvarili takšno skupnost.”
Veliko let in trpljenja bo še potrebno za boljšo slovensko skupnost!?
Vsak dan nam praksa to potrjuje.
Izjavo novinarjev Maga, tudi sam jo podpišem, če kaj pomaga!?
EGOIZEM je vzrok!
Slovenec, ki živi v tujini, dr. Joseph Straus, je vrhunski strokovnjak za patentno pravo. Verjetno le malokdo v Sloveniji ve, da premoremo v vrstah naših znanstvenikov, ki so svoj kruh poiskali v tujini, tudi enega v svetu najbolj cenjenih strokovnjakov za patentno pravo na področju biotehnologije. To je dr. Joseph Straus, ki že desetletja živi Münchnu, v zadnjih letih pa mu kljub silni zaposlenosti (po svojih lastnih besedah je »razprodan« za šest let naprej) uspe razmeroma velikokrat obiskati tudi svojo domovino. Med drugim je minulo jesen na blejskem svetovnem srečanju slovenskih raziskovalcev v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa vzbudil veliko pozornost tudi s kritičnimi ocenami aktualne evropske politike do patentne zakonodaje za področje genetskih raziskav. dr. Joseph Straus je v intervjuju za DELO; 10.01.2001, med drugim izjavil:
“Evropa, na žalost, živi še vedno v preteklosti in tako tudi reagira. Egoizem je tisto, kar obremenjuje vso Evropo – in še posebno tiste države, ki so izšle iz nekdanjega Balkana – in tega se moramo čim prej rešiti, vendar je to zelo težko. Če bi hotel nekoliko pretiravati, potem bi rekel, da nam celo genetski inženiring, niti v sto letih, ne bi pomagal, da bi izgubili to lastnost … Vsekakor pa potrebujemo več solidarnosti, potrebujemo zavest, da nam preostali svet ne bo dal ničesar zastonj, še najmanj pa znanje, mi pa iz egoizma zmanjšujemo možnosti, da si ga ustvarimo sami. Osebno sem sicer dovolj velik optimist, da verjamem, da bomo v Evropi slej ko prej našli mehanizme, ki bodo zagotovili, da bo skupnost evropskih držav delovala podobno učinkovito, kot zmore to skupnost ameriških držav. Ne pozabimo – tudi Američani so potrebovali kar veliko let in prestali veliko trpljenja, da so ustvarili takšno skupnost.”
Veliko let in trpljenja bo še potrebno za boljšo slovensko skupnost!?
Vsak dan nam praksa to potrjuje.
Sporočilo za javnost
DNS zavrača vsakršne politično ali kapitalsko motivirane posege v delo novinarjev
V skladu s statutom družbe Delo ima nadzorni svet te družbe pristojnost imenovati in rezreševati odgovorne urednike medijev, ki jih družba izdaja, ob pridobitvi predhodnega mnenja novinarjev tega medija. V skladu z zakonom o medijih, Münchensko deklaracijo, kolektivno pogodbo za poklicne novinarje ter Kodeksom novinarjev Slovenije pa so uredniki in uredništva pri oblikovanju uredniške politike avtonomni. V okviru te avtonomije ni mogoče pristajati na vmešavanje uprav, članov nadzornega sveta in lastnikov medijev v uredniško politiko. To velja za vse medije družbe Delo, vključno z revijo Mag.
Društvo novinarjev Slovenije zavrača vsakršne politično ali kapitalsko motivirane posege v delo novinarjev in njihovo avtonomnost. Teh posegov je na žalost kljub opozarjanju Društva novinarjev Slovenije vse več.
Grega Repovž,
Predsednik Društva novinarjev Slovenije