Francoski podjetniki, ki so spremljali predsednika Nicholasa Sarkozyja na obisku na Kitajskem, se hvalijo, da so sklenili za 20 milijard evrov poslov. Sarkozy je spet naredil natanko tisto, kar si je nemška kanclerka Angela Merkel namanj želela in se je tudi najbolj bala, da bo naredil. Da bo izrabil priložnost, ker so Kitajci z Nemci ohladili odnose, odkar je Merklova 23. septembra v kanclerski pisarni sprejela tibetanskega vodjo dalajlamo. Že prej je bila prva voditeljica pomembne države, ki je od ameriškega predsednika Georga Busha zaradi kršenja človekovih pravic zahtevala zaprtje zapora Guantanamo na Kubi.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je na vrhu G8 ostro opozorila, da preganja politične nasprotnike. Ko je bila prvič na obisku v Moskvi se je kot edina zahodna voditeljica srečala s predstavniki nevladnih organizacij in nasprfotnikov Putinovega režima. Za Putina je bil to popoln preobrat, saj je prejšnji nemški kancler Gerhard Schröder njegov oseb ni prijatelj in temu primerno ga kršenje človekovih pravic v Rusiji javno ni zanimalo.

Merklova pa se je odločila, da bo na področju zunanje politike jasno in glasno opozarjala na človekove pravice. Za zdaj je v Evropi osamljena, vse več nasprotnikov pa ima tudi doma. Nemški gospodarstveniki jo vse glasneje opozarjajo, da jim dela škodo, ker jim grozi izguba naročil, v vladi ji takšno politiko ostro oporeka zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je bil preden je zasedel ministrsko mesto vodja kabineta prejšnjega kanclerja in je tudi kot zunanji minister nadaljeval njegovo politiko diskretnega opozarjanja na kršenje človekovih pravic.

Na evropskem političnem parketu politika kanclerke Merklove najbolj ustreza francoskemu predsedniku, ki se hoče za vsako ceno povzpeti na stolček najpomembnejšega in najvplivnejšega politika v EU, kar si je letos s predsedovanjem EU in G8 zagotovila nemška kanclerka. Sarkozy je francoski predsednik le nekaj mesecev, pa je že obiskal vse najpomembnejše voditelje po svetu, odhitel je v Libijo na obisk k voditelju Gadafiju in se predstavil kot rešitelj bolgarskih medicinskih sester ter Nemcem tako ukradel zasluge za rešitev tega problema.

Angela Merkel zdaj poziva zahodne voditelje, naj poostrijo sankcije tudi proti Iranu in gospodarstveniki se spet bojijo, da spet utegnejo le oni izgubiti posle. Nemčija je zdaj pred Francijo največja gospodarska partnerica Irana. Za zdaj Merklova še odločno vztraja, da od svoje politike ne namerava odstopiti, ker je prepričana, da je nemške interese mogoče ustrezno zastopati in hkrati glasno opozarjati na kršenje človekovih pravic. Vprašanje je, koliko časa bo lahko še tako odločna, glede na to, da gospodarstveniki, od katerih je v največji meri odvisna njena nadaljnja politična pot, vse bolj odločno zahtevajo vrnitev k Schröderjevi zunanji politiki. Pa tudi gospodarsko krizo, ki se je začela v ZDA, je mogoče vse bolj čutiti v Evropi, zaradi tega bo vsak posel za podjetja še toliko bolj pomemben.

Ne glede na to je Angeli Merkel treba priznati pogum in odločnost, da je sploh upala dregniti tja, kjer vsi drugi voditelji mirno zamižijo in dopuščajo, da so človekove pravice talec gospodarskih interesov.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |