podrobneje

Francoski podjetniki, ki so spremljali predsednika Nicholasa Sarkozyja na obisku na Kitajskem, se hvalijo, da so sklenili za 20 milijard evrov poslov. Sarkozy je spet naredil natanko tisto, kar si je nemška kanclerka Angela Merkel namanj želela in se je tudi najbolj bala, da bo naredil. Da bo izrabil priložnost, ker so Kitajci z Nemci ohladili odnose, odkar je Merklova 23. septembra v kanclerski pisarni sprejela tibetanskega vodjo dalajlamo. Že prej je bila prva voditeljica pomembne države, ki je od ameriškega predsednika Georga Busha zaradi kršenja človekovih pravic zahtevala zaprtje zapora Guantanamo na Kubi.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je na vrhu G8 ostro opozorila, da preganja politične nasprotnike. Ko je bila prvič na obisku v Moskvi se je kot edina zahodna voditeljica srečala s predstavniki nevladnih organizacij in nasprfotnikov Putinovega režima. Za Putina je bil to popoln preobrat, saj je prejšnji nemški kancler Gerhard Schröder njegov oseb ni prijatelj in temu primerno ga kršenje človekovih pravic v Rusiji javno ni zanimalo.

Merklova pa se je odločila, da bo na področju zunanje politike jasno in glasno opozarjala na človekove pravice. Za zdaj je v Evropi osamljena, vse več nasprotnikov pa ima tudi doma. Nemški gospodarstveniki jo vse glasneje opozarjajo, da jim dela škodo, ker jim grozi izguba naročil, v vladi ji takšno politiko ostro oporeka zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je bil preden je zasedel ministrsko mesto vodja kabineta prejšnjega kanclerja in je tudi kot zunanji minister nadaljeval njegovo politiko diskretnega opozarjanja na kršenje človekovih pravic.

Na evropskem političnem parketu politika kanclerke Merklove najbolj ustreza francoskemu predsedniku, ki se hoče za vsako ceno povzpeti na stolček najpomembnejšega in najvplivnejšega politika v EU, kar si je letos s predsedovanjem EU in G8 zagotovila nemška kanclerka. Sarkozy je francoski predsednik le nekaj mesecev, pa je že obiskal vse najpomembnejše voditelje po svetu, odhitel je v Libijo na obisk k voditelju Gadafiju in se predstavil kot rešitelj bolgarskih medicinskih sester ter Nemcem tako ukradel zasluge za rešitev tega problema.

Angela Merkel zdaj poziva zahodne voditelje, naj poostrijo sankcije tudi proti Iranu in gospodarstveniki se spet bojijo, da spet utegnejo le oni izgubiti posle. Nemčija je zdaj pred Francijo največja gospodarska partnerica Irana. Za zdaj Merklova še odločno vztraja, da od svoje politike ne namerava odstopiti, ker je prepričana, da je nemške interese mogoče ustrezno zastopati in hkrati glasno opozarjati na kršenje človekovih pravic. Vprašanje je, koliko časa bo lahko še tako odločna, glede na to, da gospodarstveniki, od katerih je v največji meri odvisna njena nadaljnja politična pot, vse bolj odločno zahtevajo vrnitev k Schröderjevi zunanji politiki. Pa tudi gospodarsko krizo, ki se je začela v ZDA, je mogoče vse bolj čutiti v Evropi, zaradi tega bo vsak posel za podjetja še toliko bolj pomemben.

Ne glede na to je Angeli Merkel treba priznati pogum in odločnost, da je sploh upala dregniti tja, kjer vsi drugi voditelji mirno zamižijo in dopuščajo, da so človekove pravice talec gospodarskih interesov.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


2 odziva na “Človekove pravice kot talec gospodarskih interesov”  

  1. 1 Kolin

    A si fenica Angele Merkel? Kaj točno se ti zdi v šikaniranju Rusije in Kitajske zaradi človekovih pravic tako dobrodošlega? Če sta to pogum in odločnost Merklove, potem padaš na poceni fore. Nemčija tako ne bo izboljšala stanja človekovih pravic v omenjenih državah, prav tako si ne bo okrepila kanalov vpliva nanju. Frank-Walter Steinmeier mora hitro potegniti ustrezne poteze, ker če ne bo Merklova lahkomiselno porušila odličen sistem Realpolitike, ki ga je vzpostavil Gerd Schroeder, še vedno največji strateg izmed nemških kanclerjev.

  2. 2 darja

    Germany and China agreed Monday to heal a rift that opened after Beijing suspended most high-level contacts to protest Chancellor Angela Merkel’s meeting last year with the Dalai Lama and her human rights policies.
    http://www.iht.com/articles/20.....ermany.php

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Nemška rast ni tako trdna, kot se zdi

Gospodarska rast v Nemčiji ni tako trdna, kot se zdi, kanclerko Angelo Merkel opozarjajo gospodarstveniki. Tako so se odzvali na njeno napoved, da si v drugi polovici mandata vlade v koaliciji ne želi sporov, kar pomeni, da ne namerava izvesti reform, ki so navedene v koalicijski pogodbi. Pa bi jih morala, jo opozarjajo, saj bo [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Tri tovarne na kupu, vlada pa nič

Na ministrstvu za gospodarstvo so se spet začeli ukvarjati s podjetjem Nafta Lendava, ki je pred nekaj leti bilo redno v središču pozornosti politike in poročanja medijev. Spet so ugotovili, da podjetje potrebuje strateškega partnerja. Vlada je z ruskim Lukoilom že avgusta lani podpisala pismo o nameri o privatizaciji Nafte, zdaj pa na ministrstvu za [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Gospodinjstva se lahko zgledujejo po evropski komisiji

Urad za varstvo konkurence je ugotovil, da je pet podjetij za distribucijo električne energije delovalo usklajeno. Podražitev električne energije za gospodinjstva s prvim januarjem 2008 za 6 odstotkov so družbe Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska napovedale sočasno in skoraj v enakem znesku, je ugotovil urad. Gospodinjstvom, ki so [...]

| Print This Post | ni odzivov »



Donatorke svojim podjetjem priskrbijo tudi delo

Slovenija od leta 2004 ni več prejemnica pomoči Svetovne banke, od takrat sodi med donatorke, smo izvedeli na konferenci o razvojni ekonomiji na Bledu. Do leta 2010 naj bi nove članice Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija, povečale delež razvojne pomoči na 0,17 odstotka bruto nacionalnega dohodka, do leta 2015 pa na 0,33 odstotka. [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Novi gradovi v vladnem elektroenergetskem peskovniku

Slovenska oblast, ne glede na barvo, elektrogospodarstvo vidi predvsem kot peskovnik za svoje politične igrice. Vseskozi že podjetja združuje in razdružuje, enkrat prodaja distribucijska podjetja, potem spet išče strateške partnerje za proizvodna podjetja. Leta 2000 so ustanovili Holding Slovenske elektrarne (HSE) z utemeljitvijo, da je proizvodnjo treba narediti bolj konkurenčno, vanj so vključili vse elektrarne [...]

| Print This Post | 2 odziva »

 arhiv

 koledar

november 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« oktober   december »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

 razgledi.net