Nemška velika koalicija je ob drugi obletnici vladanja izgubila ‘očeta’, podkanclerja iz SPD, Franza Münteferinga, ki mu je uspelo spraviti v vlado največji stranki, poprej leta ostri nasprotnici. Ostala je le ‘mati’, kanclerka iz CDU, Angela Merkel. Müntefering je uradno odstopil zaradi bolne žene, neuradno pa se je odločil za odhod, ker je kanclerka snedla besedo pri pogajanjih o minimalni plači. Odločitev o odhodu je kanclerki sporočil nekaj ur, preden je stopil pred novinarje. Na poslovilni seji vlade mu je Merklova podarila rdeče-črno žogo, ki jo je kljub 67 letom spretno odbijal z levo in desno nogo, enako kot je v vladi krmaril med interesi obeh koalicijskih partneric in glasil spore. Tako je še nazorno pokazal, kako je delal v koaliciji, kjer nekateri ministri menda že nekaj časa ne govorijo več med seboj. Odnosi med koalicijskima partnericama SPD in CDU so tako slabi, da so nekateri z Münteferingovim odhodom napovedali kar razpad koalicije.

Prvak SPD Kurt Beck se, recimo, ni odločil namesto Münteferinga prevzeti mesto podkanclerja in ministra za delo, ampak je poslal v Berlin politika iz druge lige in prijatelja bivšega kanclerja Gerharda Schröderja Olafa Scholza. Hkrati je Schröder napadel Merklovo, da zunanjo politiko vodi preveč čustveno. Podkanclersko mesto je prevzel zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki Merklovi očita, da se preveč vmešava v njegovo delo.

Pravkar se prerekata, kakšne so pristojnosti zunanjega ministra in kanclerke pri vodenju zunanje politike in kakšno zunanjo politiko bi morala Nemčija voditi do pomembnih trgovinskih partneric, kjer mednarodna skupnost in nevladne organizacije oblastem očitajo kršenje človekovih pravic. Steinmeier, ki je tesen Schröderjev prijatelj, je izgubil živce, ko je Angela Merkel 23. septembra v svoji kanclerski pisarni sprejela tibetanskega voditelja dalajlamo, kar je tako razjezilo oblasti na Kitajskem, da so čez nekaj dni sporočili v Berlin, naj finančni minister Peer Steinbruck ostane kar doma, ker ga njegov kolega v Pekingu nima časa sprejeti. V tisku so se istočasno pojavili še očitki podjetij, da jih kanclerka s svojim ravnanjem škoduje tudi pri poslovanju z Rusijo.

Medtem ko kanclerka in podkancler prd televizijskimi kamerami zagotavljata, da kot izkušena politika znata sodelovati, je Frank-Walter Steinmeier kanclerki z govorniškega odra na kongresu SDP sporočil, da “politika na področju spoštovanja človekovih pravic ni politika za izložbena okna in naslovnice”. Angela Merkel mu je odgovorila prek časopisa:”Kot kanclerka sama odločam, koga sprejmem in kje ga sprejmem. Želim si, da se v zvezni vladi s tem mnenjem vsi brez zadržkov strinjajo, saj nas v nasprotnem primeru Kitajci ne bodo nič bolj upoštevali.” Kanclerka odločno vztraja, da bo še naprej vodila zunanjo politiko, ki omogoča združevanje interesov Nemčije in spoštovanje človekovih pravic.

Dodatna težava za Merklovo je, da se bo imel Kurt Beck, ki ne bo zaposlen z delom v vladi, dovolj časa, da se bo do prihodnjih volitev lahko profiliral kot njen proti kandidat za kanclerski položaj v novi vladi. Stranka SPD je njegovo politiko na kongresu z veliko večino podprla, javnomnenjske ankete tega še niso zaznale. Hkrati imajo prihodnje leto kar v treh zveznih deželah volitve.

Angela Merkel pravi, da sta SPD in CDU ljudski stranki, volivci ju ne bodo presojali po tem, koliko razlik jim bosta pokazali, ampak kaj bosta skupaj naredili in to velja tudi “za tiste, ki ne sedijo v vladi”. Analitiki pa Becka opozarjajo, da volivci tistih, ki od zunaj razbijajo koalicijo, hkrati pa sklepajo gnile kompromise, običajno ne nagradijo.

Objavljeno pod svet | | |