Po mnenju Nove Slovenije je država v primeru romske problematike ravnala primerno. Žal ugotavljamo, da nekateri pozabljajo, da je potrebno pravice razumeti v ravnovesju z dolžnostmi posameznika. Državljani namreč nimamo le pravic, ampak imamo tudi dolžnosti in teh omenjena družina ni poznala vrsto let. Če bi ljudje, državljani opravljali svoje državljanske dolžnosti bi bilo najbrž tudi manj kršitev pravic. Konflikti, ki pa nastajajo zlasti v tej točki, ko ljudje zahtevajo zgolj pravice, na dolžnosti pa pozabljajo. Podobna problematika, ki jo poročilo izpostavi so tudi tako imenovani izbrisani. Tema se vleče 15 let. Izstopa v zadnjih poročilih, zato smo prepričani, da bi lahko pripravljen predlog ustavnega zakona, ki ga bo državni zbor v kratkem obravnaval, ustrezno lahko rešili to problematiko.
Marjetka Uhan, poslanka NSi, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

Žal mi je, ampak resnično mislim, da je pred nami še eno poročilo, ki bo šlo jutri v pozabo. In to zelo resnično mislim. Dejstvo je, da je to samo še eno vsebinsko, po moji oceni ali pa po oceni poslanske skupine nacionalne stranke besedilo ali pa poročilo z uporabo tako imenovanega “copy-paste” računalniškega programa in poročilo iz katerega je možno razbrati sledeče. V Sloveniji imamo prvič, problem z izbrisanimi, kratene so jim človekove pravice. Problem imamo s pripadniki romske skupnosti, kratene so jim človekove pravice. V Sloveniji imamo problem s tujimi delavci, kratene so jim človekove pravice. In v Sloveniji imamo problem s sovražnim govorom, tako s strani Vlade Republike Slovenije, kot strani koalicijskih poslancev in ne nazadnje velik del tega se pač pripisujejo tudi poslanski skupini Nacionalne stranke.
Sašo Peče, poslanec SNS, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

Moj otrok se včasih kar počuti krivega, ker je ta vlada tako zanič, ker se nočete na nič ozirati. Na srečo jih poskušam od tega odvrniti, da oni pač niso krivi. Ampak, veste, ne gre samo zame, gre za 500 tisoč ljudi ali ne vem koliko, ki so to vlado podprli. In zdaj nekateri to naredijo zelo javno in jasno. In si predstavljate pogovor med dvema otrokoma: “Ha, tvoj foter je pa tole vlado podprl, ki je čisto zanič. Veste, kol’k boljše bi bilo, če bi bil naš tam gor.” Tu si moramo vsi reči, kaj počnemo. Ja, tule, vidim, se nasmihate. Ampak ne govorim samo nekomu, govorim vsem nam, ker resnično verjamem v to, kar govorim.
Bogomir Zamernik, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

Izpostavil bi na tem mestu samo tisto kar se mi za celotno politično in družbeno sfero zdi najbolj bistveno. Nezakonit poseg v komunikacijsko svobodo je po mojem mnenju eden najhujših posegov v človekove pravice, kar je pa še hujše v tem primeru je, če tak poseg politika zlorabi in to preko medijev, kot je hudo, s tem se boste strinjali predvsem tisti, ki se sedaj na moji desni smejite, če politika in v Sloveniji to ni vladna politika, da ne bo nesporazuma, vpliva na medije tako daleč, da postanejo posamezni novinarji piar služba strank, katerih člani in simpatizerji so lastniki medijev. In med temi jih je, registri so javni, gotovo največ iz Pahorjevih socialnih demokratov in iz Golobičeve Zares LDS, največ v Sloveniji. In tam je po mojem mnenju iskati ta pritisk na novinarje ne pri predsedniku vlade za katerega smo v ponedeljek slišali, da niti popravka v skladu z zakonom o medijih v enem od teh medijev ne more objaviti.
Zvonko Černač, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

V poročilu nekdanji varuh tudi zapiše, da prihaja do poskusov preprečevanja nadzora, s tem, ko se želi odpraviti protikorupcijsko komisijo, ki naj bi jo potem nadomestila komisija v državnem zboru. Seveda je takšno dojemanje stvarnosti težko razumeti, če vemo, da protikorupcijsko komisijo v tej državi vodi gospod Drago Kos, ki je očitno na to funkcijo prišel zaradi nekih političnih uslug v preteklih letih. Danes pa je ta gospod Kos še posebej aktualen v zadevi novinarja Ranca, ki mu je nezakonito prisluškoval, in šele po osmih letih se je to dokazalo v prid novinarju Rancu na sodišču. Skratka, v tej državi se s takšnimi zadevami, tudi protikorupcijskimi, ukvarja človek, ki sam očitno ne spoštuje pravice do komunikacijske zasebnosti. Ne spoštuje tudi z Ustavo Republike Slovenije zagotovljenih pravic in očitno tudi ne spoštuje integritete posameznika. In tu se resno sprašujem oziroma resno sprašujem vas, gospa varuhinja, kako to, da se sami niste odzvali na to razsodbo sodišča - da vam ne bom delala krivice, mogoče se še boste -, kajti tu je zagotovo prišlo do posega v novinarjevo zasebnost.
Eva Irgl, poslanka SDS, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

Sprašujem se, zakaj nisem zasledil, da bi se varuhinja odzvala na nekatere moralno, vrednotno tako sporne izjave v preteklem času. Ena je bila par dni pred volitvami plasirana namensko. Ob predstavitvi neke knjige je gospa Spomenka Hribar izjavila, da trgovina z orožjem ima enako negativno moralno težo kot povojni poboji. To je grozljivo moralna in vrednotna teza in nisem zasledil, da bi se kdorkoli odzval. Druga je objavljena v današnjem Delu. Gospod Kos pravi: “Sam se ne čutim moralno odgovornega ob omejevanju novinarske svobode, ob prisluškovanju, nadziranju novinarjev.” Tudi tu upam, da se boste odzvala. Ker če do tega ne bo prišlo, potem bom tudi jaz sam začel dvomiti, kaj to pomeni, da se pojavljate na tiskovni konferenci skupaj s poslanko iz poslanske skupine Zares, LDS, ko je predstavlja zakon o nestrpnem govoru in kljub temu, da je kolegica Širca znana po svoji nestrpnosti, ampak ona misli, da so drugi nestrpni.
Jožef Jerovšek, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

Ker je bila prej omenjena skupna izjava z gospo Majdo Širca, povem, da ni šlo za tiskovno oziroma novinarsko konferenco politične stranke, temveč za podporo varuha človekovih pravic določenemu zakonskemu predlogu. To pa je, vsaj po moji oceni, proaktivno delovanje v smislu, kot ga je prej omenil gospod Peče. Na novinarski konferenci, ki jo je priredila stranka Zares v isti vsebini, pa je sodeloval gospod Hanžek, tedaj že prejšnji oziroma takrat ni bil več v funkciji varuha človekovih pravic. Moje delovanje je usmerjeno v varovanje človekovih pravic, in trudim se, da pri tem ostajam zunaj posameznih političnih opcij. Da mi to nekako uspeva, se med drugim kaže iz medijskih poročil, kjer me kritizirajo tako levi, kot desni mediji, in to mi je nekako vodilo.
/…/
Glede aktualnosti, zakaj nisem ničesar rekla v primeru Sova. To spet ne drži. Bila sem na 8. izredni seji Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Ta seja še ni zaključena. Na sejo sem bila povabljena in na tej seji sem tudi povedala svoje mnenje, ki ga lahko poslanci brez težav tudi dobite, vsaj jaz mislim tako. Kaj v primeru novinarja Ranca. Preverili smo v naši bazi podatkov in gospod Ranc ni dal pobude varuhu človekovih pravic. Če te pobude nimam, nimam niti njegovega dovoljenja niti gradiva, dokumentov, na podlagi katerih lahko govorim. Če bo gospod Ranc ali kdorkoli, ki so mu bile kratene pravice na podoben način, kršene pravice na podoben način, če bo želel, da skupaj spregovoriva o tem v javnosti, sem to pripravljena narediti. Sodba je sicer zelo pomembna, saj je sodišče ugotovilo kršitev človekovih pravic. In prav je tako, da imamo pravno državo, da imamo sodišča in da ta sodišča ugotovijo, da so bile pravice kršene. Varuh ne more komentirati sodb sodišč, saj bi s tem posegal v neodvisnost sodišč. Povem pa še, da so se pri meni oglasili nekateri novinarji, mi zaupali svoje zgodbe, dali pobude, vendar niso želeli, da se o njihovih pobudah javno izrečem. In njihovo odločitev seveda moram spoštovati, kajti postopek pri varuhu je zaupne narave.
Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, med državnozborsko razpravo o poročilu varuhinje človekovih pravic

Objavljeno pod slovenija | | |