Za študije za dograditev železniške proge med Trstom in Divačo je evropska komisija iz svojega proračuna dodelila 50 milijonov evrov (od skupno dobrih 5 milijard evrov, namenjenih za financiranje vseevropskega prometnega omrežja TEN-T do leta 2013). Vsak evro, ki pride iz bruseljske blagajne, je dobrodošel, ampak pri tej progi gre za povezavo koprskemu pristanišču konkurenčnega tržaškega pristanišča na železniško progo petega evropskega koridorja. Ta povezava je konkurenca drugemu tiru med Divačo in Koprom. Ali to pomeni, da bo Slovenija financirala gradnjo obeh tirov, nima pa denarja za nadomestitev andrejevih križev z avtomatskimi zapornicami na križiščih železnice s cestami?

Prometni minister Radovan Žerjav je včeraj dejal le, da sta študiji za obe progi v izvajanju. Za študijo za drugi tir med Divačo in Koprom je Slovenija že leta 2005 iz Bruslja dobila 5,4 milijona evrov, pa jih je komajda porabila, ker vlada v proračunu nikakor ni mogla najti denarja, da bi pokrila svoj del stroškov. Evropska komisija namreč pri transportnih projektih, ki jih sofinancira, pokrije največ 30 odstotkov stroškov.

Ob tem so pomembne besede komisarja za transport Jacquesa Barrota, da bo evropska komisija tistim projektom, ki jih države ne bodo izvajale v skladu z načrti, denar odtegnila in ga dodelila tistim, ki se izvajajo. Kaže, da evropska komisija tokrat ne bo tako velikodušno podaljševala rokov za črpanje denarja, kot je to počela pri študiji za tir Divača-Koper. Tokrat je na voljo desetkrat več denarja kot leta 2005, kar pomeni, da bo morala tudi država zagotoviti ustrezno višji znesek, olajševalna okoliščina pa je, da pri projektu Divača-Trst (ki je šesti prednostni projekt) sodelujejo tudi Italijani in je projekt večleten. Predviden je za obdobje od leta 2007 do 2013, kar pomeni, da bo za zagotovitev lastnega deleža več časa, kot ga je bilo leta 2005.

Prometni minister Radovan Žerjav je po srečanju z italijanskim prometnim ministrom Alessandrom Bianchijem dejal, da sta za oba odseka v izvajanju študiji o izvedljivosti. Vendarle bi bilo dobro izvedeti tudi, kakšen je terminski načrt za dograditev obeh prog, ali bo vlada najprej poskrbela za boljšo navezavo koprskega pristanišča na peti koridor ali je najprej predvidena dograditev proge do Trsta, pa tudi kakšna je finančna konstrukcija. Kakšni so načrti države s koprskim pristaniščem, kaj je s privatizacijo železnice, razvojem logistike in kombiniranja železniškega in cestnega tovornega prometa in kaj natančno sta imela v mislih slovenski in italijanski minister, ko sta se pogovarjala o sodelovanju med koprskim in tržaškim pristaniščem. Da se ne bi zgodilo, da bodo katero od obeh prog čez nekaj let zaradi premajhnega prometa morali zapreti.

Prav tako bi tudi bilo dobro, če bi minister Žerjav čim prej povedal, kako so načrti za dograditev povezav Koper-Divača in Trst-Divača usklajeni z obnovo preostalih prog do meje z Madžarsko, kjer poteka peti koridor. Nič ne pomaga sodobna proga od pristanišč do Divače, če bodo potem dobršen del poti do meje z Madžarsko vlaki prisiljeni voziti po zastarelih tračnicah in bodo morali v Hodošu menjavati lokomotive, ker proga še zmeraj ne bo elektrificirana. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da imajo Hrvati že zelo natančne načrte za pospešeno železniško povezavo reškega pristanišča z Madžarsko.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |