Nova poljska vlada načrtuje uvedbo enotne dohodninske stopnje
aureliusz m. pedziwol, sreda, 21. november 2007
Poljaki od ekspresno oblikovanega vladnega kabineta Donalda Tuska veliko pričakujejo. Tri petine Poljakov verjamejo, da bo vlada dobra, še 15 odstotkov pa jih je prepričanih, da bo zelo dobra. Prav tako so tri četrtine vprašanih (v anketi, ki jo je za dnevnik Rzeczpospolita naredila agencija GfK Polonia) prepričane, da bo vlada zdržala ves mandat.
Koalicijski stranki, liberalci (PO) in ljudska stranka (PSL), medtem že iščejo soglasje za najvažnejše projekte, kakršni so davčna reforma in socialni transferji ter privatizacija. Enotna dohodninska stopnja, ki je pravzaprav že veljala za opuščeno, je spet na dnevnem redu, kajti Waldemar Pawlak (PSL) je v EDS, kakršno predlagajo liberalci, precej nepričakovano odkril socialni značaj. Poudarek, je dejal Pawlak, je na višji neobdavčeni osnovi in družinam prijaznih olajšavah.
Zdi se, da je s tem utrl pot uvedbi EDS, ki bi lahko začela veljati že leta 2009. Dvostopenjsko dohodninsko lestvico (z 18- in 38-odstotno obdavčitvijo), kakršno je vpeljala prejšnja vlada, bi Poljaki tako imeli le prihodnje leto, za letos pa bi dohodnino plačali še po tristopenjski (19-, 30- in 40-odstotni) lestvici. O tem, kako visoka naj bi bila enotna dohodninska stopnja, soglasje še ni doseženo: liberalci so za 15 odstotkov, a dajejo vedeti, da bi se strinjali s postopnim približevanjem tej številki.
Še pred davčno reformo vlada načrtuje bistvene poenostavitve za podjetnike, Zbigniew Chlebovski, vodja liberalnega poslanskega kluba in glavni stranki ekonomski izvedenec, pa napoveduje nagle popravke ’slabega’ zakona o javno-zasebnem partnerstvu, posebnega zakona v zvezi z evropskim nogometnim prvenstvom leta 2012 in proračunske prerazporeditve oziroma varčevanje. Proračunski primanjkljaj hoče vlada prihodnje leto z 28,6 milijard zlotov (slabih 8 milijard evrov) zmanjšati na 25 milijard, hkrati pa vseeno dvigniti plače nekaterim javnim uslužbencem, predvsem učiteljem. Potrebnih 10 milijard zlotov za to naj bi prišlo iz prihrankov v državni upravi in privatizacijskih prihodkov.
Predvsem bomo s privatizacijo spet začeli, je minister za državno zakladništvo Aleksander Grad spomnil na dejstvo, da v minulih dveh letih ni bilo privatizirano praktično nič. Po Gradovih besedah si privatizacije želijo ne le vodstva državnih podjetij, ampak tudi sindikati in zaposleni. Novi minister daje prednost privatizaciji preko borze, se pa zaveda, da bodo v mnogih podjetjih potrebni strateški partnerji. Koalicija pripravlja štiriletni privatizacijski načrt, pri čemer naj bi v državnih rokah zadržala predvsem infrastrukturna podjetja, odločilna za energetsko varnost, železniški promet, gozdove in nekatera podjetja s pomembnimi socialnimi nalogami, del podjetij pa bi centralna oblast prenesla na občinske in regionalne uprave.
Celotna privatizacija bo po zagotovilih vlade pregledna in javna, zaradi česar bodo ustrezno spremenili tudi zakone. Preglednost vlada obljublja tudi pri imenovanju nadzornih svetov državnih podjetij, uprave pa naj bi imenovali z razpisi. Ker hoče vlada za svoja podjetja najboljše kadre, ki se jih da dobiti na trgu, napoveduje tudi odpravo omejitev pri višini njihovih plač.
Objavljeno pod gospodarstvo, svet |
|
|





Takole napamet se to sliši v redu, saj je Poljska v podobnem položaju kot Slovaška, v kateri je EDS dala relativno dobre rezultate. S to razliko, da je na Slovaškem kopica kvalitetnih delavcev iz bivšega (prosovjetskega) vojaško-industrijskega kompleksa na tržišču delovne sile postala ponovno konkurenčna šele z uveljavitvijo EDS.