Nekaj ur prej, kot je premier Janez Janša v ponedeljek pozno zvečer v državnem zboru napovedal boj proti ‘tajkunsko-političnim povezavam’, se je iztekla Petrolova prevzemna ponudba za Istrabenz. Včeraj smo izvedeli, da je Petrol z njo pridobil 32,38 odstotka Istrabenzovih delnic, in danes, da jih ima skupaj 32,44 odstotka. Na drugi strani ima Istrabenz po zadnji javni objavi uradno 15,02-odstotni delež Petrola; neuradno, s ‘prijateljskimi družbami, menda Istrabenz ‘drži’ vsaj dvakrat toliko Petrola. Z blagoslovom vlade, če že ne po njenem nareku, je po vstopu Petrola v Istrabenz tako nastala kapitalska povezava z monopolu podobnim prevladujočim položajem na plinskem trgu.

O njej je Jože P. Damijan septembra na razgledi.net med drugim zapisal:

Slovenski trg plina v celoti obvladuje Geoplin, ki ima kar 99 % delež v veleprodaji plina, medtem ko ostali igralci na trgu zgolj distribuirajo plin do končnih odjemalcev. Pomembno je, da ima v Geoplinu Petrol 27,3% lastniški delež, država pa 31,4%, torej bi prevzemnik Petrola v navezi z državo kontroliral večinski delež Geoplina in s tem imel dejanski monopol pri veleprodaji plina. Pri maloprodaji plina je holdinško podjetje Istrabenz Plini (z odvisnimi družbami Plinarna Maribor, Montkemija, Disuplin Porto Re, Moja energija) v letu 2006 imelo 45% delež v prodaji utekočinjenega plina, 18% delež v prodaji zemeljskega plina in 21% delež v prodaji tehničnih plinov), Petrol pa prek svojih odvisnih podjetij Petrol Plin ter Petrol Energetika napoveduje povečanje tržnega deleža na 10% do leta 2010. Združevanje Petrola in Istrabenza pomeni torej prenos kontrole nad popolnoma monopolno veleprodajo plina na zasebno družbo ter pomembno koncentracijo na področju distribucije in maloprodaje plina. To pa pomeni, da se bo o tej združitvi moral izreči tudi Urad za varstvo konkurence.

Kot rečeno, povezava, ki ’smrdi do neba’, je bila v pogledu prevzemne ponudbe končana nekaj ur, nekako deset, po tistem, kar je premier Janša v državnem zboru med drugim dejal:

Vlada bo namenila še posebno pozornost tudi pri drugi fazi privatizacije. Nekatere od teh postopkov se sedaj dogajajo, na ta način, da bomo skušali zagotoviti čim večje koristi ravno slovenskim državljankam in državljanom. Vlada bo okrepila boj proti tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo. V vrstah vladne koalicije teh imen ni. Iščite jih pri sebi.

Navodilo/priporočilo/očitek Iščite jih pri sebi je kajpak letelo na opozicijo, na Forum 21 in vse stranke, za katerimi menda F21 stoji. Ne neutemeljeno, kakor v današnjih Financah piše Stane Kovač. In hkrati spominja, da je premier boj proti ‘tajkunsko-političnim povezavam’ v državnem zboru napovedal že kot mandatar pred skoraj natanko tremi leti, 9. novembra 2004.

Kartelna prepletenost, še posebej neformalna, našega gospodarstva, je eden najbolj žgočih problemov, ki ovirajo naš gospodarski razvoj. Pri tem gre pogosto za povezave na meji kriminalne dejavnosti, kot so parkiranje delnic, ki se jim zaradi njihove kapitalske, medijske in politične moči nihče ne upa učinkovito postaviti po robu. Taka kartelna povezanost pa ima dve vrsti negativnih posledic: izkoriščanje potrošnikov in zniževanje gospodarske rasti. Zato je nujno treba okrepiti Urad za varstvo konkurence, da bo sposoben hitro in učinkovito delovati in razsojati o problemih varstva konkurence, ne pa da na odločbo čakamo cela leta, vmes pa se dela gospodarstvu nepopravljiva škoda. Urad omahuje v svojih odločitvah tudi zato, ker ni dovolj neodvisen in zato ker nima strokovne avtoritete, da bi brezkompromisno uveljavljal zakon. Tudi v tako imenovanih svobodnih dejavnostih v Sloveniji operirajo številni karteli, od katerih so v zadnjem času najbolj na očeh notarji. Liberalizacija trga notarskih storitev je več kot nujna.

No, liberalizacijo (vsaj delno) trga notarskih storitev smo dobili kaj kmalu, okrepljenega, strokovno avtoritativnega in neodvisnega UVK (da agencije za trg vrednostnih papirjev ne omenjam) pa do danes ne (še na novega direktorja urada čakamo že tri mesece in bomo v okviru okrepljenega boja očitno še kakšen mesec). Še več, z nekaterimi ‘podedovanimi’ povezavami se je ta vlada hitro sporazumela o skupnem boju proti nekaterim ‘forumovim tajkunom’. Zaradi, recimo, vladne španovije s Pivovarno Laško in Istrabenzom proti Zoranu Jankoviću, ki se je končala s škandalozno prodajo Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju, zdaj taista vlada jadikuje nad kartelnimi povezavami med dobavitelji in trgovci. Forumov oziroma eldeesov tajkun je po Janševih beseda tudi lastnik Dnevnika, s katerim gospodarski minister Andrej Vizjak v navezi s prijatelji in preko delniških parkirišč bije hud boj za Terme Čatež; prijatelji, ki pomagajo v tem boju, pa vladi pomagajo tudi pri ‘obrambi Petrola’ in nekaterih drugih zadevah, nenazadnje kadrovskih, saj so so ji, med drugim, pomagali najti med tem odstavljenega direktorja Darsa.

Ja, saj res, Dars, točneje SCT. Kolikor seže spomin, je Janez Janša edini premier, ki ni sprejel Ivana Zidarja. Na količino, kakovost in ceno del, ki jih je SCT opravil za državo, pa to ni niti v najmanjši meri vplivalo, tudi lastniška ‘konsolidacija’ največjega slovenskega gradbenega podjetja ni bila motena. Janša nemara ne ve, a SCT ni nekaj, kar bi opozicija lahko našla pri sebi, je pa nekaj, česar se Janševa vlada prav tako ni lotila; nazadnje je z besedami finančnega ministra Andreja Bajuka to obljubila septembra.

To, kar se tiče pa vpliva gradbenega lobija na Slovenskem, pa ni nikakršnega dvoma, da so jasni znaki domene in pa kartelnega dogovarjanja in na tem področju bo treba še zelo, zelo resno delati. Dejstvo pa je, saj to dobro veste in tudi gradbeni lobi to dobro ve, vlada mora določene stvari izpeljati, mora izpeljati schengensko mejo, moramo končati naš avtocestni program, in pa pride, ne, do določenih domen, ki pa so popolnoma nesprejemljive in mislim, kar se tega tiče, boste kmalu videli določene ukrepe.

Janša je obljubil ‘okrepljen boj’, Stane Kovač pa v že omenjenem članku pravi, da je vlada ‘pred kapitalsko, medijsko in politično močjo kartelov, monopolov in oligopolov’ kapitulirala. Hm, da bi boj okrepila oziroma kapitulirala, bi se morala vsaj začeti bojevati, a je boj samo napovedovala in obljubljala, si pa tudi sama očitno ‘ne upa učinkovito postaviti jim po robu’. In če malce pomislim, si tudi ne morem predstavljati, kako naj bi boj te vlade proti najbolj razvpitim ‘tajkunsko-političnim povezavam’ zdaj sploh zgledal, saj so stranke vladne koalicije z večino teh najmanj dve leti zgledno sodelovale, z nekaterimi celo iz opozicijskih časov; kakor hitro bi se jih res lotila, ne bi dobila okrepljenega boja, ampak umazano vojno. Dvomim, da si je vlada zares želi.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | |