Evropska izobraževalna statistika ugodna za Slovenijo
darja, sreda, 21. november 2007Vlada je na dopisni seji potrdila in poslala v državni zbor novo besedilo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V novem predlogu zakona ni več člena o 100-odstotnem financiranju vzgoje in izobraževanja, vse druge določbe, kot je recimo ukinitev splošnega učnega uspeha, na katere so politiki med obravnavo v državnem zboru pozabili, so zgleda v predlogu nove novele zakona ostale.
Kakor kažejo podatki, ki jih je ministrom, pristojnim za izobraževanje, tudi slovenskemu, ravnokar razdelil evropski komisar za izobraževanje Jan Figel, razmere v Sloveniji na področju izobraževanja niso katastrofalne, da bi za vsako ceno bilo treba spremeniti šolsko zakonodajo. Evropska komisija je za posamezne države članice navedla primerjalne podatke za leti 2000 in 2006 in cilj iz lizbonske strategije, ki naj bi bil dosežen do leta 2010.
Štiriletno srednjo šolo ali višjo šolo je imelo po teh podatkih lani v Sloveniji končano 89,4 odstotka mladih, starih med 20 in 24 let, leta 2000 pa 88 odstotkov. To je bistveno več od povprečja v EU, ki je leta 2000 znašalo 77,6 odstotka in v letu 2006 77,8 odstotka. Slovenija je tudi že presegla cilj iz lizbonske strategije, kjer piše, da bi v EU moralo do leta 2010 končati štiriletno srednjo ali višjo šolo 85 odstotkov ljudi.
V obdobju od leta 2000 do 2005 se je v Sloveniji povečalo število diplomantov s področja matematike, naravoslovja in tehnike za 10,6 odstotka, kar jo uvršča na rep lestvice. Povprečje v EU je 25,9 odstotka, cilj iz lizbonske strategije je povečanje za 15 odstotkov do leta 2010. Evropska komisija navaja, da je povečanje števila diplomantov na teh področjih nujno, da bo na voljo dovolj znanstvenikov za razvoj novih tehnologij in inovacij. V obdobju od leta 2000 do 2005 je število diplomantov na področju matematike, naravoslovja in tehnike najboolj naraslo na Slovaškem, Poljskem, Portugalskem in v Italiji, ugotavlja komisija.
V programe za vseživljenjsko učenje je bilo leta 2001 v Sloveniji vključenih 7,3 odstotka odraslih, starih od 25 do 64 let, leta 2006 pa po sedanji oceni 15 odstotkov. V EU je delež odraslih v tovrstnih programih leta 2000 znašal 7,1 odstotka, lani pa 9,6 odstotka, ciljni delež v lizbonski strategiji do leta 2010 je 12,5 odstotka. Slovenija se po deležu odraslih, vključenih v programe vseživljenjskega učenja, uvršča na peto mesto v EU, pred njo so le Danska, Velika Britanija, Finska in Nizozemska. Posamezniki morajo nadgrajevati svoje znanje in se usposabljati vse življenje, pravijo na evropski komisiji. Slovenija v Bruslju velja za zgledno članico glede na vključenost ljudi v programe vseživljenjskega učenja.
V predšolsko vzgojo je bilo v Sloveniji leta 2000 vključenih 67,7 odstotka 4-letnih malčkov, leta 2005 pa le še 75,9 odstotka. V EU je leta 2000 bilo vrtcih v povprečju 82,8 odstotka štiriletnikov, leta 2006 pa 85,7 odstotka, cilj iz lizbonske strategije je 90 odstotkov. Možnost, da otroci lahko pred vstopom v šolo gredo v vrtec, je po ugotovitvah evropske komisije pomembno predvsem za otroke iz socialno šibkejših družin. Otroci, ki so v vrtcu, imajo na splošno boljši učni uspeh, pa tudi več jih dokonča srednjo šolo.
Delež odraslih, starih od 25 do 64 let, z univerzitetno izobrazbo je bil v Sloveniji leta 2000 15,7 odstotka, lani pa 21,4 odstotka. V EU je imelo leta 2000 v povprečju univerzietno izobrazbo 19,4 odstotka odraslih, lani pa 22,9 odstotka, v lizbonski strategiji za ta kazalnik ni cilja. Največ, več kot 30 odstotkov, odraslih ima univerzitetno izobrazbo na Finskem, Danskem in v Estoniji.
Eden od šestih ali 15,3 odstotka mladih v EU, ki so stari med 18 in 24 let, ima dokončano samo nižjo srednjo šolo. V Sloveniji je bilo leta leta 2002 s takšno izobrazbo 7,5 odstotka mladih, za kasnejša leta evropska komisija ni dobila podatkov. Cilj lizbonske strategije do leta 2010 je, da bi smelo imeti dokončano nižjo srednjo šolo največ 10 odstotkov mladih, ker je ta izobrazba prenizka, da bi se EU lahko razvila v gospodarstvo znanja. Ta cilj so lani že dosegle Češka, Poljska, Slovaška, Finska, Avstrija in Litva. Med nečlanicami EU pa tudi Hrvaška. V Sloveniji se bo najbrž ta delež hitro povečal, ker je šolski minister letos presodil, da učitelji dijakov ne bodo več ocenjevali s cveki, ampak opisno, da ni dosegel minimalnega standarda (nms). Kako bodo ti dijaki brez doseganja minimalnega standarda zanimivi za delodajalce, ministra seveda ne zanima. Odgovor ima najbrž v pravkar sprejetem evropskem kvalifikacijskem okviru, po katerem je menda poklicno kvalifikacijo mogoče pridobiti tudi brez formalne izobrazbe in dodatnimi usposabljanji, kot je recimo mojstrski izpit. Ta kvalifikacijski okvir, ki ima osem stopenj, menda za vsako navaja, kakšno izobrazbo in usposobljenosti je treba imeti, da ima posameznik priznano kvalifikacijo, ki velja v vseh članicah EU.
Evropska komisija ugotavlja, da 1 milijon na 5 milijonov 15-letnikov v EU v skladu z lestvico ocenjevanja po sistemu PISA slabo bere. Za Slovenijo tega podatka nima. V lizbonski strategiji piše, da leta 2010 delež mladih, ki končajo osnovno šolo, pa ne znajo dobro brati, v EU ne bi smel biti višji od 15 odstotkov. Ta cilj so že dosegle Finska, Irska, Nizozemska in Švedska.
Delež javnih naložb v izobraževanje je leta 2001 znašal 6,68 odstotka bruto domačega proizvoda Slovenije, leta 2004 pa 5,96 odstotka, navaja evropska komisija, ki novejših podatkov še nima. Povprečje EU je leta 2000 znašalo 4,68 odstotka in leta 2004 5,09 odstotka BDP. V lizbonski strategiji je predvideno bistveno povečanje tega deleža do leta 2010. Evropska komisija ugotavlja, da se je delež vlaganj v izobraževanje in usposabljane, izražen v deležu BDP, od leta 2000 do 2003 občutno povečal, leta 2004 pa je rahlo upadel, vendar pa znesek, ki ga države članice namenijo za to področje zaradi rasti BDP še zmeraj raste. Zasebna vlaganja v izobraževanje in usposabljanje so v vseh državah članicah skromna v primerjavi z državami, kjer zasebniki največ vlagajo v to področje, zlasti v univerze.
Objavljeno pod kultura in šolstvo |
|
|





mene skrbi, ker se jim tako mudi zriniti zakon čez
poskušajo in poskušajo - sledi veto in napoved referenduma…
malo spremenijo, pa spet poskusijo - …
kot branjevke na trgu! katastrofa.
okoli vrata same diplome, magisteriji, doktorati notri pa nič tabula raza!
prazne glave in žlahta, ki ureja delovna mesta za svoje “eksperte”