Če bo pri povezavi Petrola in Istrabenza upoštevana evropska protimonopolna zakonodaja, se plin na ta račun v Sloveniji ne bi smel podražiti, porabniki pa ne bi smeli imeti manj izbire kot zdaj, saj ne bi smelo priti do bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence na trgu.

Petrol bo z nakupom delnic od paradržavnih skladov Kada in Soda postal 28-odstotni lastnik Istrabenza in največji posamični delničar Istrabenza, ki se prav tako ukvarja z energetiko. Istrabenz je 12. novembra sporočil, da je postal 15-odstotni lastnik Petrola in uradno postal drugi največji posamični delničar te energetske družbe. Omenjeni energetski družbi se povezujeta prav v času, ko je evropska komisija objavila nov sveženj energetskih ukrepov, ker ugotavlja, da je na trgu z električno energijo in plinom premalo konkurence. Petrol in Istrabenz sta v Sloveniji zdaj tekmeca predvsem pri prodaji plina. Bo ob njuni povezavi urad za varstvo konkurence preveril, kako bo vplivala na ponudbo na trgu, bo v skladu s protimonopolno zakonodajo EU, ki je bila sprejeta v letu 2004, preveril, ali predlagana povezava ne bi povzročila “bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence”.

Da bi to preverila evropska komisija, sta Petrol in Istrabenz premajhni podjetji. Komisija presoja le o prevzemih in povezavah podjetij, ki imajo na svetovni ravni skupaj vsaj 5 milijard evrov prometa in hkrati v evropskem gospodarskem prostoru vsako posebej ustvari več kot 250 milijonov evrov prometa. Če podjetja, ki se povezujejo, v eni državi članici ustvarijo dve tretjini vsega prometa, o njihovem povezovanju odloča nacionalni urad za varstvo konkurence, pojasnjujejo na evropski komisiji. Petrol je imel po podatkih iz letnega poročila lani za 1,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, Istrabenz pa v svojem poročilu za leto 2006 navaja - preračunano iz tolarjev v evre - 700 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Obe podjetji na evropskem trgu torej ustvarita dovolj prihodkov za presojo na evropski komisiji, premajhni sta na svetovni ravni. Je pa v zakonodaji iz leta 2004 navedeno, da država članica združitev lahko poveri v presojo evropski komisiji, “če pomembno vpliva na konkurenco na domačem trgu”.

Prevzeme in povezave podjetij pa komisija preverja tudi na podlagi prijave, ki jo lahko pošlje kdor koli, ki podvomi, da je bil postopek izveden v skladu z zakonodajo. Komisija po prijetju prijave preveri, ali je prišlo do kršitve, če ugotovi, da je, uvede postopek. Generalni direktor direktorata za konkurenčnost Philip Lowe je pred nekaj tedni opozarjal, da je komisija pri tovrstnih presojah preveč odvisna od podatkov, ki jih dobi od oblasti v državah članicah. Za učinkovitejše preverjanje bi potrebovala več pooblastil, da bi jih lahko zbrala samostojno.

V skladu s protimonopolno zakonodajo EU je treba prevzem oziroma povezavo prepovedati, če omogoča prevladujoč položaj na trgu, kar lahko vpliva na povečanje cen, zmanjšanje ponudbe in inovacij. To določbo evropska komisija in evropska sodišča uporabljajo že leta, ko odločajo o prevladi dveh podjetij na trgu ali duopolih in o prevladi več podjetij ali oligopolih, razlagajo na evropski komisiji. Leta 2004 so to določbo še dopolnili tako, da je treba pred izdajo odločbe o predloženi koncentraciji tudi obvezno preveriti, ali predlagana povezava ne bi povzročila “bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence”.

The test has now been adapted to make clear that all anti-competitive mergers resulting in higher prices, less choice or innovation are covered. This is achieved by the new test, which states that a merger must be blocked if it would “significantly impede effective competition”. Dominance, in its different forms, will remain the main scenario. But the test will also now clearly encompass anticompetitive effects in oligopolistic markets where the merged company would not be strictly dominant in the usual sense of the word (i.e. much bigger than the rest). The central question is whether sufficient competition remains after the merger to provide consumers with sufficient choice.
The Commission regards this change in the wording of the test as a clarification of, rather than an addition to, its powers. This provides legal certainty for the business community by making it clear that the test enshrine in the regulation covers all those categories of anti-competitive mergers.

Do konca letošnjega oktobra je evropska komisija dobila 362 prijav povezav podjetij, lani pa v vsem letu 356. Od leta 1990, ko je protimonopolna zakonodaja začela veljati, do konca oktobra letos pa je prejela 3628 prijav.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |