Nove članice EU so zelo različne, imajo različno gospodarstvo, različne politike, različne strategije. Vsako je treba presojati po drugačnih merilih, pravi evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Madžarska ima recimo nižjo gospodarsko rast od EU, njena soseda Slovaška je vodilna pri neposrednih tujih investicijah, Latvija ima visoko inflacijo in proračunski presežek, Estonija ima najmanjši javni dolg v EU. Za večino evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi ugotavlja rast plač, zmanjšanje brezposelnosti, povečanje zaposlovanja in tudi pomanjkanje delovne sile. Komisija sicer za vsako državo v jesenski gospodarski napovedi oceni gospodarske razmere v tekočem letu in napove gospodarsko rast, inflacijo, izvoz, uvoz, razmere na trgu dela in v javnih financah za prihodnji dve leti.

_{vir: Evropska komisija}

Bolgarija: Pomanjkanje delavcev povzroča pritisk na plače
Gospodarska rast, ki bo letos 6,3-odstotna, temelji v glavnem na domačem povpraševanju, zaradi močnih neposrednih tujih investicij in vnovične rasti posojil so se investicije letos v Bolgariji povečale skoraj za 30 odstotkov, ugotavlja evropska komisija. Domače povpraševanje je poraslo za 7 odstotkov zaradi velikega dviga plač in pospešenega zaposlovanja. Realni izvoz se je povečal za 7,4 odstotka, uvoz za 12 odstotkov. Bolgarsko gospodarstvo je letos pokazalo znake pregrevanja s pritiski na plače, rastjo inflacije in povečanjem neravnotežja v zunanji trgovini. Zaradi rasti zaposlovanja in zmanjševanja brezposelnosti je začelo primanjkovati delavcev, zlasti visoko usposobljenih in izobraženih ljudi. Plače so se v prvi polovici leta 2007 povečale za 17 odstotkov. Inflacija je v prvi polovici leta dosegla 4,5 odstotka, povečala se je zlasti zaradi podražitev hrane, ki je posledica suše. Zaradi močne gospodarske rasti bo Bolgarija po oceni evropske komisije do leta 2009 ohranila proračunski presežek. Javni dolg pa se bo znižal z 19,3 na 12,9 odstotka BDP.

Češka: Zmerna rast se povečuje zaradi povpraševanja potrošnikov
Močna gospodarska rast v prvi polovici letošnjega leta je na Češkem predvsem posledica močnega povpraševanja potrošnikov, ki je nadomestila tudi razliko zaradi manjšega povečanja investicij od pričakovanj, ugotavlja evropska komisija. Povpraševanje potrošnikov je posledica rasti plač, zmanjšanja brezposelnosti, povečevanja zadolževanja prebivalstva, zmerne inflacije in povečanja socialnih izplačil. Povečala se je tudi proizvodnja, zlasti proizvodnja podjetij na področju elektronike, transportne opreme in avtomobilov. Med izvozniki na Češkem prevladujejo podjetja v tuji lasti, predvsem ta podjetja so letos tudi največ zaposlovala. Plače, zlasti v zasebnem sektorju, bodo še naprej močno rasle, ocenjuje evropska komisija. Zaradi zadnjih povečanj trošarine in velike potrošnje se bo v bližnji prihodnosti povečala inflacija. V začetku leta 2008 bodo Čehi še enkrat dvignili trošarine, uvedli bodo ekološke davke in povišali znižano stopnjo DDV s 5 na 9 odstotkov, kar bo dodatno vplivalo na inflacijo. Proračunski primanjkljaj je leta 2006 padel pod 3 odstotke BDP, letos pa bo spet narasel na 3,4 odstotka BDP. Javni dolg bo do leta 2009 ostal na ravni 30 odstotkov BDP.

Estonija: Nižja rast bo pripomogla k zmanjšanju neravnovesij
Po letu in pol, ko je presegla 10 odstotkov, je gospodarska rast v Estoniji v prvi polovici letošnjega leta padla na 8,8 odstotka. Zmanjšal se je predvsem neto izvoz, domače povpraševnaje pa se je povečalo za 12 odstotkov, močna je ostala tudi rast investicij, ugotavlja evropska komisija. V prvi polovici leta sta se občutno zmanjšala izvoz in uvoz. Čeprav je bil padec izvoza trgovskega blaga večji od padca uvoza, kar lahko pomeni manjšo konkurenco, je to zmanjšanje lahko tudi posledica zmanjšanja tranzita, zlasti nafte, pa tudi sprememb pogodb s podizvajalci. Na področju storitev ima Estonija še zmeraj močno rast. Do konca leta bo gospodarska rast dosegla 7,8 odstotka, ocenjuje evropska komisija, tudi v letu 2008 in 2009 se bo nadaljevalo investiranje podjetij in tudi investicije javnega sektorja ob črpanju denarja iz evropskih strukturnih skladov. Izvozno usmerjena proizvodnja se bo širila na podlagi preteklih investicij. Število delovno aktivnega prebivalstva se je letos začelo zmanjševati, delno zaradi majhnega števila rojstev in delno zaradi odhoda v tujino po odprtju trgov starih članic. Število zaposlenih se do leta 2009 še ne bo zmanjšalo, ker se mladi še zaposljujejo, evropska komisija pričakuje, da se jih bo nekaj vrnilo tudi iz tujine. Ker se bo nadaljevala močna rast plač, se bodo povečali tudi stroški dela. Skrb zbujajoča je inflacija, ki se je povečala predvsem zaradi domačega povpraševanja, dviga cen na svetovnem trgu in dviga administrativnih cen. Letos bo po oceni evropske komisije dosegla 6,3 odstotka, prihodnje leto 7,3 odstotka. Proreačunski presežek bo letos 3 odstotke BDP, javni dolg pa ima Estonija najnižji v EU in je nižji kot v marsikateri članici proračunski primanjkljaj. Letos bo dosegel 2,8 odstotka BDP, do leta 2009 se bo celo znižal na 2 odstotka BDP.

Ciper: Zdrava rast temelji na domačem povpraševanju
Domače povpraševanje se je povečalo zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer in ugodnih kreditnih pogojev, nadaljevanja rasti plač in zaposlovanja in sprememb pri obdavčitvi avtomobilov. Domače povpraševanje je zaslužno za skoraj celotno gospodarsko rast, ki je v prvi polovici letošnjega leta dosegla 3,8 odstotka, ocenjuje evropska komisija. Zaposlenost bo rasla po stopnji po 1,5 odstotka, produktivnost pa po 2,5 odstotka do leta 2009. Nadaljevala se bo tudi rast stroškov dela. Ciper bo s 1. januarjem 2008 prevzel evro. Evropska komisija za prvih devet mesecev letošnjega leta ugotavlja, da se je inflacija na Cipru povečala zaradi cen nafte in cen potrošnih dobrin in konec leta bo dosegla 2 odstotka. Leta 2008 bo dosegla 2,3 odstotka, vendar evropska komisija opozarja, da ta ocena ne upošteva povečanja DDV za okrog 1 odstotno točko na podlagi zakonodaje EU, ker Ciprska vlada še ni pripravila zakonskega predpisa. Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 1 odstotek BDP, javni dolg pa bo presegel 60 odstotkov BDP, kar je meja v skladu z Maastrichtskimi kriteriji, ki jih mora država izpolniti za prevzem evra. Evropska komisija ocenjuje, da bo ta delež v letih 2008 in 2009 občutno padel.

Latvija: Posledice pregrevanja se bodo vlekle
Latviji je evropska komisija letos napovedala nekoliko manjšo gospodarsko rast, kot jo je imela lani. Lanska je bila 11,9-odstotna, letošnja bo 10,5 odstotka. Razloga sta zmanjšanje domačega povpraševanja in protiinflacijska politika vlade, ki je omejila rast cen nepremičnin na pregretem trgu. Med podjetji imajo najmočnejšo rast tista, ki proizvajajo blago za domačo porabo. Trgovci so na področju veleprodaje in maloprodaje v prvi polovici letošnjega leta imeli okrog 15-odstotno rast, industrijska proizvodnja pa se je zmanjšala, zlasti njen najpomembnejši del, to je predelava lesa. Proizvajalci trgovskih dobrin imajo težave zaradi težkih pogojev na trgu dela, zlasti zaradi hitre rasti stroškov dela in pritiskov na proizvodnjo. Veliko povečanje vrednosti izvoza je bolj posledica povečanja cen kot povečanja količin. Inflacija bo letos in v začetku 2008 v Latviji po oceni evropske komisije ostala visoka zaradi podražitev hrane, ogrevanja in drugih reguliranih cen. Stopnja brezposelnosti bo ostala pod 6 odstotki, hitra rast plač v letošnjem letu se bo v prihodnjih dveh letih umirila, ker se bo končalo pregrevanje v gradbeništvu in tudi zaradi načrtov vlade pri urejanju plač v javnem sektorju. Proračunski presežek bo letos dosegel 0,9 odstotka BDP, javni dolg pa bo malo na 10 odstotki BDP.

Litva: Močna rast, a velik zunanji primanjkljaj in inflacijski pritiski
Gospodarska rast v Litvi bo letos okrog 8,5-odstotna, zato ji grozi pregrevanje, ugotavlja evropska komisija. Domače povpraševanje je glavni motor rasti. Zunajetrgovinski primanjkljaj se bo letos povečal na 12,5 odstotka BDP, lani pa je bil 9-odstoten. V Litvi imajo podjetja v nekaterih sektorjih težave zaradi pomanjkanja delovne sile, med drugim tudi zaradi izseljevanja, zato so se povečali stroški dela. Evropska komisija Litvi napoveduje tudi rast inflacije, zaradi pregrevanja gospodarstva, visokih cen energentov in usklajevanjem trošarin. Tudi podražitve hrane so močno vplivale na inflacijo, ki bo letos dosegla 5,6 odstotka, lani je bila pod 4 odstotki. V prihodnjem letu se bo povečala na 6,5 odstotka, predvsem zaradi dviga trošarin za tobak in goriva in podražitve elektrike. Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 0,9 odstotka BDP, lani je znašal 0,6 odstotka BDP. Letošnje povečanje je posledica manjših vplačil dohodnine in davka od prihodkov podjetij, več pa so v Litvi pobrali davka na dodano vrednost in trošarin. V letu 2008 se bo primanjkljaj še povečal zaradi nadaljevanja davčne in pokojninske reforme, vključno z zmanjšanjem stopnje dohodnine s 27 na 24 odstotkov in odpravo začasnega socialnega davka v višini 3 odstotkov dobička podjetja. V Litvi bo vlada povečala proračunske izdatke za socialo in za plače v javnem sektorju, delno bo to povečanje pokrila z višjim DDV in davkom na premoženje. Javni dolg bo letos dosegel 17,7 odstotka BDP.

Madžarska: Zasebni sektor bo omogočil postopno okrevanje
Gospodarska rast se je letos na Madžarskem zelo zmanjšala, še posebej šibka je bila v drugi četrtini leta, konec leta pa bo dosegla 2 odstotka BDP, ocenjuje evropska komisija. Zmanjšuje se domače povpraševanje, tudi zmanjšanje javne porabe je občutno vplivalo k zmanjšanju gospodarske rasti. V letih 2008 in 2009 evropska komisija Madžarski napoveduje postopno gospodarsko okrevanje predvsem na račun povečanja domačega povpraševanja in ugodnih razmer na mednarodni ravni. Zaradi občutnega zmanjšanja realnega razpoložljivega prihodka, so gospodinjstva zmerno zmanjšala potrošnjo in nadaljevala z zadolževanjem. Na tej podlagi evropska komisija ocenjuje, da bodo izdatki in investicije gospodinjstev postopno naraščali in leta 2009 prispevali k rasti BDP več kot 0,5 odstotka. Gospodarsko rast bodo spodbujale ugodne razmere najpomembnejših madžarskih trgovinskih partnerjev, ki bodo kupovali madžarske izdelke in storitve in bodo spodbujali investiranje v državi. Zasebno in javno porabo bodo na Madžarskem pospešila tudi plačila iz evropskih skladov, končno povpraševanje pa se bo povečalo tudi zaradi rasti uvoza. Letos so se plače v zaxsebnem sektorju na Madžarskem povečale za 10 odstotkov, delno tudi zaradi tega, ker je vlada legalizirala nelegalna plačila delavcem. Zaposlenost v javnem sektorju se je zmanjšala za več kot 4 odstotke. V prihodnjem letu zaradi zamrznitve povečanja plač v javnem sektorju ne bo, se pa bodo za 3 odstotke ralno povečale v letu 2009, ocenjuje evropska komisija. Inflacija bo letos dosegla 7,7 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 6,4 odstotka BDP - po maastrichtskih kriterijih sme znašati največ 3 odstotke BDP -, kar je občutno manj kot lani, ko je znašal 9,2 odstotka BDP. Javni dolg pa bo letos dosegel 66,1 odstotka BDP.

Malta: Nadaljevanje močne rasti v letu 2007
Malteška gospodarska rast bo letos dosegla 3,1 odstotka, ocenjuje evropska komisija. Temelji pa na domačem povpraševanju, zlasti na zasebni potrošnji, ki se bo letos povečala za 2,7 odstotka. Prebivalci imajo več denarja zaradi povečanja zaposlenosti in zaslužkov, znižanja obdavčitve prihodkov in zmanjšanja inflacije. Kljub povečanju v nominalnih okvirih se je realno malteški izvoz v prvi polovici letos zmanjšal. Na koncu leta bo padec realnega izvoza predvidoma dosegel 1,5 odstotka. Glavni izvozniki so proizvajalci elektronike, ki je na Malti glavna industrijska panoga. Malteški uvoz se bo letos zmanjšal za skoraj 3 odstotke, zlasti zaradi občutenega zmanjšanja uvoza kapitala in manjšega izvoza. Za leti 2008 in 2009 evropska komisija Malti spet napoveduje povečanje izvoza, zlasti računa na farmacevtsko industrijo. Predvideno je tudi povečanje izvoza storitev, zlasti na področju turizma, informacijske tehnologije in igralništva. Zaposlenost se bo do leta 2009 na Malti povečala zlasti zaradi zaposlovanja na področju storitev. Kljub visokim cenam nafte se bo inflacija občutno zmanjšala, zlasti zaradi znižanja cen turističnih prenočišč, vlada pa se je odločila, da cen za električno energijo in vodo ne bo bistveno povečala. V letu 2008 se bo inflacija zaradi podražitve hrane povečala na 2,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 1,8 odstotka BDP, kar je v okviru Maastrichtskih kriterijev (do 3 odstotke BDP). Čeprav Malta letos in prihodnje leto ne bo zmanjšala javnega dolga pod 60 odstotkov BDP, kar zahtevajo maastrichtski kriteriji, bo s 1. januarjem 2008 smela prevzeti evro.

Poljska: Močni temelji, a javne finance ostajajo črna pika
Gospodarska rast je v prvi polovici letošnjega leta na Poljskem znašala 7,1 odstotka, zlasti na račun zasebne potrošnje (6 odstotkov) in investicij (25,3 odstotka), ugotavlja evropska komisija. Izvoz in uvoz sta se v prvi polovici letošnjega leta realno povečala za 10 oziroma 14 odstotkov. Tudi v drugi polovici leta bo domače povpraševanje glavni motor gopodarske rasti. Komisija ocenjuje, da se bo zaradi manjšega povpraševanja glavnih zunanjetrgovinskih partnerjev po poljskih izdelkih in storitvah in zaradi povečanja uvoza za potrebe investicij in potrošnje rast poljskega gospodarstva letos upočasnila. Domača potrošnja bo rasla na račun povečanja plač, zaradi zmanjšanja davka na plače in zmanjševanja brezposelnosti. Tudi v prihodnjih dveh letih bo domače povpraševanje glavni motor gospodarske rasti na Poljskem. Evropska komisija ocenjuje, da bo rast investicij v letih 2008 in 2009 zaradi neposrednih tujih investicij in črpanja denarja iz evropskih skladov na leto presegla 12 odstotkov. Zasebna potrošnja bo rasla zaradi rasti plač in zaradi boljših razmer na trgu dela. Rast izvoza bo v prihodnjih dveh letih manjša zaradi manjšega povpraševanja v tujini. Brezposelnost se je na Poljskem letos občutno zmanjšala predvsem zaradi predčasnih upokojitev, izseljevanja in povečanja števila študentov. Na račun gospodarske rasti bo rast zaposlenosti leta 2009 v primerjavi z letom 2006 dosegla 7 odstotkov, ocenjuje evropska komisija. Inflacija se na Poljskem letos zaradi rasti plač ni povečala, ker je med podjetji na trgu dovolj konkurence. V letih 2008 in 2009 pa se Poljska po oceni evropske komisije povečanju inflacije zaradi povečanja plač, cen hrane in nafte ne bo mogla ogniti. Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 2,7 odstotka BDP, javni dolg pa 46,8 odstotka BDP

Romunija: Fiskalna in zunanja neravnovesja se povečujejo
Gospodarska rast, ki je lani znašala 7,7 odstotka, se je v prvi polovici letošnjega leta v Romuniji znižala na 5,8 odstotka, zlasti zaradi zmanjšanja potrošnje in manjšega izvoza, ugotavlja evropska komisija. Konec leta bo dosegla 6 odstotkov zaradi investicij v gradbeništvu in povečanja potrošnje. Gospodinjstva imajo več denarja za nakupovanje, ker so se povečale plače in tudi pogoji za zadolževanje so ugodnejši. Zaradi močnega domačega povpraševanja se bo povečal zunajetrgovinski primanjkljaj in bo konec leta 2007 dosegel 15,5 odstotka BDP, lani je znašal 12 odstotkov BDP, je objavila evropska komisija. Tuja posojila pa bodo letos dosegla slabih 13 odstotkov BDP. Zasebna potrošnja bo rasla tudi v letih 2008 in 2009 zaradi rasti plač in zaposlovanja. Romunija zaposluje predvsem v delovno intenzivnih panogah , zlasti v tekstilni in oblačilni industriji. Rast se bo povečala predvsem v gradbeništvu, zlasti na račun neposrednih tujih investicij in plačil iz evropskih skladov. Zasebna potrošnja bo tudi ostala močna zaradi močne rasti plač in tudi rasti zaposlovanja. Javna poraba pa se bo povečevala predvsem zaradi rasti plač v javnem sektorju. Inflacija bo letos dosegla 4,7 odstotka. Pritiske na inflacijo v prihodnjih dveh letih evropska komisija v Romuniji vidi v zmanjšanju obdavčitve, povečanju posojil in v močni rasti plač. Proračunski primanjkljaj bo v Romuniji letos dosegel 2,7 odstotka BDP, javni dolg pa 12,5 odstotka BDP.

Slovaška: Hitra rast zmanjšuje brezposelnost
Domače povpraševanje, zlasti na račun investicij in zasebne potrošnje, je osnova gospodarske rasti na Slovaškem, ugotavlja evropska komisija. Zasebna potrošnja se bo letos povečala za 7 odstotkov, zlasti zaradi rasti plač in zaposlovanja. Zaradi novih proizvodnih zmogljivosti podjetij se bo izvoz v industriji povečal za okrog 20 odstotkov, kar bo 4 odstotne točke več od rasti uvoza. Glavni motor rasti bo domače povpraševanje tudi v letih 2008 in 2009. Slovaška bo še naprej ostala tudi država, ki privlači tuje neposredne investicije. Povečala se bo zaposlenost in zmanjšala brezposelnost. Zaradi manjšega povečanja reguliranih cen v energetiki v začetku leta 2007 in pozitivnega vpliva apreciacije menjalniškega tečaja se bo inflacija letos znižala na 1,7 odstotka, ocenjuje evropska komisija. Zaradi povečanja trošarine za elektriko in cigarete, pa tudi zaradi povečanja cen vode in hrane bo leta 2008 slovaška inflacija dosegla 2,5 odstotka, leta 2009 pa bo dosegla 3 odstotke, ker ne bo več učinka apreciacije tečaja, povečale se bodo cene energentov, cigarete se bodo podražile zaradi povečanja trošarine. Zaposlenost se bo na Slovaškem letos po oceni evropske komisije povečala za 2 odstotka, brezposelnost pa se bo znižala na 11 odstotkov. Podobne trende komisija pričakuje tudi v prihodnjih dveh letih. Proračunski primanjkljaj, vključno s pokojninsko reformo, je leta 2006 znašal 3,7 odstotka BDP. Letos bo zaradi večje gospodarske rasti od načrtovane vlada pobrala več davkov in dividend, manj bo imela izdatkov, zato bo proračunski primanjkljaj nižji od 3 odstotkov BDP. Javni dolg bo 30,8 odstotka BDP.

Hrvaška: Močna rast se nadaljuje
V prvi polovici leta 2007 je gospodarska rast dosegla 6,8 odstotka, lanska hrvaška gospodarska rast pa je dosegla 4,8 odstotka. Hrvaška rast temelji na domačem povpraševanju, ocenjuje evropska komisija. Inflacija je kljub podražitvam kmetijskih pridelkov in hrane v prvih devetih mesecih letos padla na 2,2 odstotka. Plače rastejo v skladu s produktivnostjo. Gospodarska rast bo močna tudi v letih 2008 in 2009, motor bo še naprej domače povpraševanje. Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 2,2 odstotka BDP, javni dolg pa 39,6 odstotka BDP.

Napoved za Slovenijo je tukaj.

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | |