V Kopru se spet dogaja. Nadaljevanka se je začela proti koncu septembra, ko si je župan Boris Popovič zaželel priti v državni svet. Postopek volilnih opravil za izvolitev elektorjev in državnega svetnika z območij Kopra, Izole in Pirana je že tekel, ko je glasovalni stroj v občinskem svetu sprejel spremenjena pravila za volitve. Opozicija se je pritožila, vrhovno sodišče ji je pritrdilo, a volilna komisija v Postojni je za kandidata ponovno potrdila Popoviča. Opozicijski Oljka in SD sta zagrozili s kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin in se ponovno pritožili na vrhovno sodišče. To je spet ugodilo pritožbi in še enkrat jasno povedalo, da Popovič ne more biti kandidat za državnega svetnika. Njegov odvetnik Franci Matoz je dejal, da je sklep vrhovnega sodišča zmoten in se bo pritožil na ustavno sodišče. To pa zaenkrat ni potrebno, ker druga volilna enota v Postojni včeraj ni odpravila Popovičeve kandidature. Volitve pa bodo 21. novembra.

V Kopru, njegovem županu, pritlehni politiki, kiču namesto kulturi, fevdu, kjer država ne obstaja, je “konkretizirano”, kako je oblast slovensko državo pripeljala v absurd in namesto v Evropo 21. stoletja v čas Marije Terezije. V 18. stoletju je cesarici namreč njen svetovalec Joseph von Sonnenfels predlagal, da poruši utrdbe okoli gradov fevdnih gospodov in jim tako onemogoči nasilni odpor proti uveljavitvi takratne pravne države v organizaciji monarhije. “Kajti, če je možnost za premoč posameznika ali skupine v razmerju do monopola državne prisile realna, država na tem območju pravzaprav ne obstaja več.” (iz knjige Policijsko pravo in pooblastila). Janez Janša in njegova vlada poskušata graditi zidove okoli Slovenije in podpirata tiste, ki jih gradijo okoli svojih fevdov. Tako postaja Koper s skoraj vso Slovensko Istro koncentrat in odsev dogajanja na državni ravni.

Ignoriranje javnosti in volivcev, arogantno potvarjanje njihovih sporočil in odzivov stroke, teptanje človekovih pravic, nespoštovanje sodstva in vrhovnega sodišča (ki ga je predsednik vlade označil kar za vplivni center iz ozadja) … discipliniranje univerz in profesorjev, prevzemanje podjetij in medijev z “našimi”, pa če so sposobni ali ne … kršitve lastnih zakonov, da o etičnem kodeksu ne govorimo … produciranje afer, da bi lahko utišali še neodvisne in nepokorjene, da bi očistili arhive …

Od takrat, ko je Janša prevzel oblast in podprl koprskega župana pod geslom “vse je boljše kot rdeča Obala”, ko mu je dal v roke celo predsedovanje nadzornemu svetu državne Luke, samovolja v Kopru celo nekaterim Popovičevim volivcem jemlje sapo. Prodaja občinskih zemljišč, recimo, je netransparentna, kdor bi želel podatke, pa jih ne more dobiti. Množijo se prijave na tožilstvu o sumih korupcije, kaj je s preiskavami, pa noče nihče povedati. Na sodišču se je ob sojenju zaradi domnevne utaje davkov bivšega Popovićevega podjetja odvijala farsa, “narava” zasebnega druženja predsednika koprskega sodišča Bogomirja Horvata in župana Popoviča pa ni bila prepričljivo pojasnjena. Kdor si drzne podvomiti in opozoriti, da morda vse ni prav, je zasut s tožbami in pritožbami.

In zdaj še omenjeni pink-ponk z vrhovnim sodiščem, ki je že dvakrat razsodilo, da Popovič ne more biti kandidat za državnega svetnika. Komu mar, da je sodišče v prvi razsodbi zapisalo, da postopek kandidiranja za elektorje in kandidata za člana državnega sveta MOK ni zakonit, ker ni potekal po pravilih, saj je koprski mestni svet ta spreminjal med samim postopkom. Kaj potem, če je v drugem sklepu predsednica senata Jasna Pogačar zapisala, da je volilna komisija zmotno ugotovila dejansko stanje in štela Popovičevo kandidaturo v volilno telo za zakonito, čeprav je bila oprta na akte in volilna opravila, odpravljena s sklepom vrhovnega sodišča. Matoz je napovedal pritožbo na ustavno sodišče, postojnska volilna komisija pa je Borisa Popovića še enkrat potrdila. Komentarji na spletu te dni izražajo zgroženost, dvom v pravno državo in razočaranje nad njo.

Trenutek za konstruktivni dialog in odgovorno obnašanje kot kaže še ni napočil. Napad je najboljša obramba, ustvarjanje izrednih razmer pa parket, na katerem se nekateri najbolj znajdejo. Na Obali danes alternative skoraj ni, saj jo je oblast povozila in zastrašila, v koprskem mestnem svetu vlada enoumje. Slovenska opozicija pa ima večjo odgovornost kot kdajkoli, da v Sloveniji sredi Evrope ne bo zavladal fevdalizem.

Objavljeno pod slovenija | | |