Kdor je gledal današnje Odmeve je videl tako pravi zgodovinski politični samomor. Politični veljaki so govorili tako kot mislijo, “bukvalno”…, boug jim pomagaj…

Elementi pomanjkanje čuta za politično realnost:
- “upokojenci so izbrali opcijo, ki diskreditira vlado” - očitno poniževanje volivcev;
- “570 novinarjev blati nas, ki delamo 14 ur” - očitno precenjevanje medijev, ki so jih sami rušili;
- “bodoči predsednik gre na zborovanje proti vladi” - podcenjevanje volivcev…
- “Naj prevzamejo, če mislijo da so boljši!” - izraz popolne nemoči.

Ali so res mislili, da bodo v javnosti sedaj izpadli kot žrtve, ter da jih bo ta spet cenila? Sveta preproščina. Javnost bo to sprejela kot nekompetentnost in neresnost. Ali so res pričakovali, da jim bo pomagal nekakšni pakt predsedovanja, če na drugi strani z novimi in novimi zakoni provocirajo interesne skupine in javnost. V Avstriji in na Irskem se v času predsedovanja in že kar nekaj časa pred tem ničesar ne dogaja na notranji sceni. Če hočeš nekaj politično dobiti iz tega, ne smeš tvegati doma. Naši so provocirali, učili, komandirali in se šli prekucne zgodbe ter poželi samo vihar jeze. Pa še kruh se jim podražil. Smola. Odzivi koalicije, s šefom, predvsem pa danes v nadaljevanju so izjemno neinteligentni, na meji politične bebavosti, predvsem pa neprofesionalni.

Kaj jim torej ostane?

Če odstopijo in pride do volitev, bodo na njih pogrnili, saj bodo krivi za vso to jesen in sramoto ob predsedovanju.

Lahko odstapljajo in vodijo do konca predsedovanja (kao italijanski primer).

Lahko odstopijo, pa se nekdo zmeni s kom in dobimo tehnično vlado, ki požanje vse koristi predsedovanja, predvsem pa umiritve scene. SDS napada, vendar premalo, da bi zmagala na naslednjih volitvah, si pa nekoliko opomore.

Ostane jim tudi da ponovno konsolidirajo vlado, vendar to se LDS ni splačalo, njim se tudi ne bo. Poraz bo, bo pa manjši.

Včeraj je bila še alternativa, da vse skupaj pozabijo, ter jemljejo zgolj kot poskus odmika od poraza na predsedniških volitvah. Potem ko so štirje veljaki nastopili v odmevih, težko še popravijo kaj. Vse alternative so slabe. Ne vodijo več igre, sedaj ta vodi njih. So šibki in nekredibilni. Koliko lahko vpliva tujina, ki bo poskušala? Verjetno bolj malo.

Odmevi bodo šli v učbenike političnih znanosti, kako lahko z enim nastopom dokončno izgubiš naslednje volitve, ter za vedno izgineš s političnega prestola.

Peterle, ki je morda edini doumel, da je prišlo do spremembe časov, je s sabo potegnil še zadnje osamosvojitelje.

Adios amigos, državljanske vojne, razredni boj in kontrolni sistem vodenja države…

Namesto Marie Antoanette in potice imamo Lolito Ursulo, zaljubljenega Jean Jacquesa I in hlebce kruha v smetnjakih. Dvor še vedno drži v šahu Madame Adrianne Pompidour. Opiti dvorjani, ki med poplesavanjem polke preštevajo svoj plen, ne zmorejo slišati glasu ljudstva, ki vse glasneje zahteva vladarjevo glavo. In če je soditi po siju novih zvezd na nebu, je le še vprašanje časa, kdaj se bo slednja skotalila pod bridkim nožem volitev v košaro hitro pozabljene zgodovine. Ljudstvo jo bo pomnilo s prezirom in spominom na čas zamujenih priložnosti, obdobje slabega okusa, neotesanosti in ignorance. Še bolj pa po omogočanju bogatenja vladarjevih prisklednikov in v prihodnosti odkrivanju skrivnostnega poslanstva Velikega Petka.